Tiskane izdaje
Ljubljana – Novelo je v državnozborsko proceduro pred tremi meseci vložilo 29 poslancev z Antonom Anderličem (LDS) na čelu. Ta nam je v imenu predlagateljev povedal, da novela izpolnjuje zahteve ustavnega sodišča, ki je aprila lani razveljavilo dva člena zakona o verski svobodi in v odločbi jasneje opredelilo ustavnopravni položaj verskih skupnosti. Iz največje verske skupnosti pri nas, Katoliške cerkve na Slovenskem, novele pred današnjo sejo niso hoteli komentirati. Sporočili so nam le, da je »stališče Slovenske škofovske konference takšno, da do današnje seje novele ne komentiramo. Svoje stališče bomo predstavili na odboru za notranjo politiko.« »Izhajamo iz odločbe ustavnega sodišča, kjer se izrecno nalagajo nekatere stvari, ki jih je treba urediti z vidika vzpostavljanja temeljne ureditve svobode vesti oziroma vere,« je dejal Anton Anderlič (LDS) in v imenu predlagateljev novele opozoril, da so »nekatere zadeve zdaj zakonsko slabo urejene, kar je v nasprotju z zakonom, ki je skovan z namenom zagotavljanja resnične svobode vesti ter enakosti posameznikov in verskih skupnosti«.
Skladno z odločbo ustavnega sodišča noveliran verski zakon na novo ureja tudi registracijska merila, saj so ta po mnenju sodišča v veljavnem zakonu preostra. Za ustanovitev verskih skupnosti naj bi po novem zadoščalo le deset polnoletnih članov, zdaj pa jih je za to potrebnih sto. Iz predloga novele verskega zakona izhaja tudi, da se lahko registrirajo tudi svetovnonazorska združenja (z lastnimi pravili, organi in strukturo), svetovni nazor pa je definiran kot »celovit in koherenten zbir odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja«.
Novelirani verski zakon bo, če bo seveda sprejet v DZ, vseboval tudi klavzulo, po kateri bi bilo državno zaposlovanje posvečenih oseb v vojski, bolnišnicah in zavodih za prestajanje kazni prepovedano, država pa bi lahko posvečenim osebam, ki bodo spremljale vojake v misijah, izplačala le potne stroške in stroške za prebivanje. Plače zanje bi po noveli predloga morale kriti verske skupnosti same.
SDS za umik obravnave novele verskega zakona
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je včeraj na predsednika odbora za notranjo politiko Vinka Gorenaka (SDS) naslovil predlog, naj z dnevnega reda današnje seje umakne obravnavo novele zakona. Tanko v dopisu navaja več vzrokov, zaradi katerih bi točka morala biti umaknjena, opozarja pa, da bi moral odbor z obravnavo točke počakati do takrat, ko bosta vlada in ministrstvo za obrambo »odgovorila na pomisleke v zvezi s posegi v vprašanja, ki ne sledijo odločbi ustavnega sodišča«.
Tanko pri tem izhaja iz 52. člena zakona o obrambi, ki določa, da ima vojaška oseba med vojaško službo pravico do religiozne duhovne oskrbe, organizacijo religiozne duhovne oskrbe in način izvrševanja pravice do te oskrbe pa določi minister, in ne poslanci. Tanko še opozarja, da »predlagana ureditev splošno koristnost kot kriterij ter podlago za financiranje cerkva in verskih skupnosti iz javnih sredstev opušča, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali je nadaljnje ohranjanje pojma splošne koristnosti verskih skupnosti na zakonski ravni sploh še potrebno«.
