Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko proti slovenski veleposlanici v Parizu Veroniki Stabej šele poteka predkazenski postopek zaradi zlorab in goljufije, je nekdanja veleposlanica v BiH Nataša Vodušek zapor že zapustila.
Kot so nas opozorili sogovorniki blizu ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), ki zaradi sedanjih težkih razmer za slovensko diplomacijo ne želijo govoriti javno, večina veleposlanikov, ki so morali predčasno prekiniti svoj mandat, ni kariernih diplomatov, na MZZ so prišli iz politike, medijev in podobno. Prav »negativna selekcija« kadrov, kjer se nagrajuje politično pripadne in poslušne, kritične pa kaznuje, je po mnenju našega sogovornika razlog za slabe razmere v naši diplomaciji.
Diplomatki Nataša Vodušek in Veronika Stabej sta le dve med večimi slovenskimi veleposlaniki, ki so morali zaradi nepravilnosti predčasno zapustiti svoj položaj. Nekdanja veleposlanica v Bosni in Hercegovini Nataša Vodušek je bila obsojena na enoletno zaporno kazen zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti oktobra 2008 v Sarajevu. V nesreči je utrpel zelo hude poškodbe takrat 45-letni Nijaz Zorlak.
Predsednik republike je veleposlanico decembra 2008 predčasno poklical v domovino, MZZ pa ji je leta 2013 odpovedalo delovno razmerje. A se je nekdanja veleposlanica pritožila na delovno sodišče, to ji je delno ugodilo in ji prisodilo odškodnino zaradi neizplačanih plač, a je hkrati odločilo, da je ministrstvu zaradi nezaupanja ni treba znova zaposliti. Voduškova je sicer bila poklicna diplomatka, vendar so mediji njeno imenovanje povezali z dejstvom, da je žena novinarja Vladimirja Voduška, ki je imel v tistih letih odlične povezave v politiki.
V družbi obsojenega pedofila
Nekdanjega uradnega govorca MZZ in profesorja politične zgodovine in filozofije Milana Balažica je predsednik Borut Pahor na položaj veleposlanika v Avstraliji imenoval leta 2011, vendar mandata ni končal. Odpoklicali so ga junija 2014 zaradi udeležbe razvpitega trgovca z orožjem in obsojenega pedofila Nicholasa Omana na odprtju slovenskega konzulata v Melbournu, ker je ta razburila skupnost avstralskih Slovencev.
Balažic je trdil, da ga je vlada Alenke Bratušek prek ministra Igorja Lukšiča angažirala za tajno diplomatsko dejavnost prepisa naftnih zemljišč v lasti Omana, kar je dokazoval z elektronsko korespondenco in drugimi dokumenti. Nadzor MZZ je nato ugotovil, da nepravilnosti pri delu veleposlanika ni bilo.
Afero Balažic in razmere v slovenski diplomaciji je za Delo komentiral profesor z ljubljanske FDV Zlatko Šabič. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija dobiti zunanjepolitično strategijo, da bi bilo vsaj formalno jasno, o čem naj naši veleposlaniki govorijo v tujini in koga naj vabijo na sprejeme. Balažic je v diplomacijo prišel iz akademsko- političnih krogov.
Od loncev do vrtnega orodja
Za veliko razburjenja pa je poskrbel nekdanji veleposlanik v Madridu Peter Reberc, ki je za velikanske količine najrazličnejše opreme, od loncev do vrtnega orodja, porabil več kot 100.000 evrov. Predsednik republike Danilo Türk je zaradi nepravilnosti in negativne ocene ministrstva Reberca leta 2010 odpoklical iz Madrida, kmalu so ga tudi odpustili. Pravobranilstvo od Reberca zahteva vračilo 103.000 evrov, pravda še ni končana. Rebercu nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja ni uspelo dokazati.
Tudi Peter Reberc ni karierni diplomat, saj mu je v diplomacijo vrata odprla politika; bil je namreč poslanec državnega zbora in tajnik nekdanjih krščanskih demokratov (SKD).
Pravobranilstvo se ukvarja tudi z nekdanjim veleposlanikom v Tokiu Miranom Čupkovičem Skenderjem in njegovo ženo Mojco Skender, od katerih zahteva plačilo odškodnine v višini 68.642,95 evra zaradi domnevnih nepravilnosti v finančnem poslovanju veleposlaništva v Tokiu od jeseni 2006 do 2010. Čupkovič Skender svojega mandata sicer ni končal predčasno, v diplomacijo pa je prišel iz poslovnih vod, saj je pred tem kot direktor podjetja Comnet Global posloval z Japonsko.
Zlorabe položaja in goljufije
Pri pariški veleposlanici Veroniki Stabej je nadzor ministrstva lani odkril številne zlorabe položaja in goljufije. Ob uporabi službene kartice za potovanja in nastanitev hčere so šla v zasebni namen tudi sredstva za reprezentanco, osrednji očitek nadzora pa je nakazilo 5000 evrov, ki jih je veleposlaništvo prejelo kot odškodnino zgornjih sosedov zaradi obnovitvenih del, denar pa je končal na zasebnem računu veleposlanice. Zaradi nepravilnosti je zunanje ministrstvo tudi Stabejevi skrajšalo mandat, policija pa je uvedla predkazenski postopek. Veronika Stabej je v diplomacijo prišla iz politično-novinarskih krogov, bila je tiskovna predstavnica pokojnega predsednika vlade Janeza Drnovška in direktorica urada za komuniciranje vlade Boruta Pahorja.
Tezo, da se v slovenski diplomaciji ne upoštevajo zgolj strokovni kriteriji in da so zelo pomembne tudi osebne in politične povezave, bi lahko nakazoval tudi podatek, da je Veronika Stabej v Parizu za varuško angažirala hčerko Vlaste Vivod, vodje Erjavčevega kabineta. To bi lahko dokazovalo, da je imela zaščito ministra, saj naj bi nadzor v Parizu nepravilnosti razkril že leta 2012, pa ministrstvo ni ukrepalo.
Tudi primer Petra Reberca kaže, da MZZ ni vedno dosledno pri izbiri kadrov. O nepravilnostih pri njegovem delu, ko je bil zaposlen še kot diplomat v Vatikanu, je že sredi devetdesetih let vodilne na ministrstvu opozoril nekdanji veleposlanik v Vatikanu Karl Bonutti, a ministrstvo ni ukrepalo, ampak je Reberc napredoval do položaja veleposlanika.
