Tiskane izdaje
Ljubljana – »Volilno telo se je začelo prebujati. Nekaj se dogaja v smislu angažiranja za politiko,« je povedala Tamara Besednjak Valič z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije, ko je predstavljala ugotovitve oktobrske javnomnenjske raziskave Slovenski utrip.
Ta je v nasprotju z raziskavami iz prejšnjih mesecev, ko je bilo zaznati veliko apatijo med volivci, tokrat pokazala presenetljivo veliko pripravljenost udeležiti se volitev. Kar 58,7 odstotka sodelujočih v anketi je izjavilo, da se bodo zanesljivo udeležili volitev.
Odgovori na vprašanje, katero stranko bi volili, niso prinesli velikih sprememb v razmerjih med strankami. Se je pa precej zmanjšal delež tistih, ki pravijo, da ne bi volili nobene stranke, in še bolj tistih, ki pravijo, da ne bodo šli na volitve. Takšnih je zdaj le še pet odstotkov.
A kaže, da so se ti glasovi za zdaj preselili med neopredeljene, saj se je delež odgovorov ne vem povečal na 33 odstotkov. »Volilno telo je preskočilo iz razmišljanja 'ne grem na volitve' v 'ne vem, katero stranko bi volil'. To je pomemben preskok,« meni Tamara Besednjak Valič.
Daleč največ glasov je dobila SDS, dvakrat toliko kot SD. Na tretjem mestu pa je tokrat SLS. Pri tem je treba upoštevati, da je telefonsko anketiranje potekalo prejšnji teden, ko kandidaturi Zorana Jankovića in Gregorja Viranta še nista bili najavljeni.
To je treba upoštevati tudi pri tolmačenju odgovorov na vprašanje, kdo bi bil najprimernejši za predsednika prihodnje vlade. Dve tretjini vprašanih je odgovorilo z ne vem, sicer pa je največ glasov dobil Janez Janša – 10,4 odstotka, sledijo Zoran Janković – 5,5 odstotka, Borut Pahor – tri odstotke in Radovan Žerjav – 2,8 odstotka.
V raziskavi pa so postavili še več drugih vprašanj. Tako se je, denimo, pokazala nepričakovano velika podpora reformam. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni podpreti paket ukrepov prihodnje vlade, ki bi vključeval pokojninsko reformo, prodajo državnih deležev v neuspešnih bankah in zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju, jih je pritrdilno odgovorilo 50,7 odstotka, z ne pa 32,1 odstotka.
In še vprašanje o morebitnem referendumu o družinskem zakoniku: na njem bi jih za zakonik glasovalo 24,1 odstotka, proti 29,8 odstotka, z ne vem jih je odgovorilo 17 odstotkov, 29 odstotkov pa se jih referenduma ne bi udeležilo.
