STA/Kl.K./Ta.S.
Ljubljana - Slovensko predsedstvo je opravilo izredno delo, je danes na novinarski konferenci ob zaključku zadnjega vrha pod EU slovenskim predsedstvom v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša pa je poudaril, da bodo za Slovenijo izredno dragocene izkušnje, ki si jih je s tem pridobila.
"Rad bi se iskreno zahvalil premieru Janši in njegovi ekipi, ki so opravili izredno delo, s predanostjo, politično in intelektualno poštenostjo, potrpežljivo in profesionalno," je dejal Barroso.
Predsednik komisije je spomnil, da je tokratni vrh potekal v zelo napetih razmerah zaradi irskega "ne" na referendumu o Lizbonski pogodbi pred dobrim tednom in naraščajočih cen hrane in nafte, vendar je predsedstvo po njegovih besedah zelo kompetentno opravilo zastavljeno nalogo.
Premier Janez Janša pa je priznal, da je bilo predsedovanje velik izziv. To je velik izziv za vsako članico, ne glede na to, ali je majhna ali velika, sploh pa za državo, ki se je te naloge lotila prvič, je dodal.
Za Greenpeace slovensko predsedovanje EU "komaj zadostno"
"V svojem semestru na čelu EU je Slovenija zagotovila delen napredek na nekaterih velikih okoljskih dosjejih, a je zamudila glavne priložnosti za usmeritev razprave mimo posebnih interesov industrije," je deset dni pred iztekom slovenskega predsedovanja EU sporočila okoljska organizacija Greenpeace in predsedovanje ocenila kot "komaj zadostno".
Kot relativno majhna in nova članica unije je Slovenija po pisanju Greenpeacea "uspešno zagotovila, da se je predsedovanje odvijalo gladko in da je energetsko-podnebni paket napredoval skozi institucije EU". Vendar pa je bilo po drugi strani po besedah vodje Greenpeacea v Sloveniji Nine Štros zamujenih "veliko priložnosti, s katerimi bi lahko predsedujoča članica zagotovila, da se uveljavijo širši evropski interesi namesto nacionalnega prerekanja".
Ocena na treh področjih
Bolj specifično je Greenpeace uspeh slovenskega predsedovanja ocenil na treh področjih: podnebni cilji, izpusti CO2 iz avtomobilov in gensko spremenjeni organizmi (GSO).
Na prvem področju, ki je bil ena od prioritet predsedovanja, je bil napredek "nezadovoljiv", saj še vedno obstaja velika vrzel med znanstveno podprtim 30-odstotnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in trenutnim ciljem EU, ki določa 20-odstotno zmanjšanje emisij. Slovenija po oceni Greenpeacea "ni vložila nobenega napora za povišanje stopnje ambicije, s čimer je spodkopala željo EU, da ta postane podnebni svetovni vodja".
Glede izpustov CO2 iz avtomobilov se je Slovenija kljub temu, da je predsedujoča, "zadovoljila z vlogo sovoznika" in "se oddaljila od pogajalske mize". Naprej sta namreč stopila avtomobilska giganta Nemčija in Francija in z izključitvijo vseh drugih držav iz pogajanj dosegla dvostranski dogovor za zaprtimi vrati, ki slabi cilje in prelaga njihovo uresničevanje, ocenjuje Greenpeace.
Glede GSO so na Greenpeaceu napisali: "Obstajajo vzpodbudni znaki, da se bodo avtorizacijski procesi v EU in pomanjkljivosti Evropske agencije za varnost hrane obravnavali. Nove reformne ideje so bile predmet razprave v okviru zasedanja Sveta za okolje 5. junija, kot tudi znotraj komisije. Vrata so sedaj odprta, da francosko predsedovanje spremeni besede v dejanja."
Obenem je Greenpeace še izrazil upanje, "da bo Slovenija, ko se znebi ovir, povezanih z vlogo EU posrednika pri doseganju dogovorov, govorila z glasnejšim glasom v prid podnebju in okolju".