SMC bo po štirih letih polagala račune volivcem

Miro Cerar je edini kandidat za predsednika stranke. SMC trenutno v anketah kotira kot četrta najmočnejša stranka.
Objavljeno
08. marec 2018 19.30
Zoran Potič, Maja Grgič
Zoran Potič, Maja Grgič

Ljubljana – Lokacija drugega kongresa stranke SMC, ki bo v Mariboru, ni bila naključno izbrana. Magnina investicija namreč na simbolni ravni predstavlja vse, s čimer želi stranka prepričati volivce, naj ji znova namenijo vsaj približno toliko glasov kot pred štirimi leti.

Pa lahko stranka SMC, ki je bolj ali manj uspešno krojila vsakdan slovenske realnosti zadnja štiri leta, ponovi rezultat? Doktor politologije Alem Maksuti je prepričan, da rezultata z zadnjih volitev ne more ponoviti. »Stranka SMC bo stavila na uspehe v tem mandatu. Trdili bodo, da je treba na tej poti vztrajati, in volivce zaprosili za še en mandat. A to, po mojem, ne bo dovolj, ker se SMC v tem obdobju ni dovolj jasno ideološko profilirala,« meni Maksuti.

Padec podpore

Sklic kongresa SMC ni bil samoumeven, saj bi lahko Miro Cerar popeljal stranko na volitve z mandatom, ki ga je dobil na kongresu pred zadnjimi volitvami, a so se za ta korak odločili iz vsaj dveh razlogov. Da utrdijo položaj Cerarja v stranki (je tudi edini kandidat za predsednika) in v javnosti, predvsem pa na najbolj odmeven način vstopijo v predvolilno kampanjo.

SMC je kmalu po volitvah leta 2014 začela izgubljati podporo, po slabem letu pa jo je že prehitela SDS. Leta 2016 jo je na drugem mestu začela ogrožati SD in po nekaj mesecih je leta 2017 že padla na tretje mesto. Po nastanku Liste Marjana Šarca je vladajoča stranka izgubila stik z vodilno trojico.

Glede na trenutno razpoloženje volilnega telesa bo SMC delila usodo SDS. Obema je kot osrednjima koalicijskima strankama uspelo dokončati mandat in obe sta lahko v volilnem zaključku računali na izjemno dobre gospodarske rezultate. Kljub ugodnim trendom rezultati niso bili ključni pri odločanju volilnega telesa. Analitik Andraž Zorko (Valicon) meni, da položaja SDS in SMC ni mogoče primerjati, ker so okoliščine različne. SDS je pred desetimi leti celo dobila več glasov kot na volitvah leta 2004, pa je vseeno izgubila zaradi mobilizacije levih volivcev. SMC bo na prihodnjih volitvah verjetno izgubila veliko begajočih volivcev, za katere je značilno, da hitro odrečejo podporo izbrancu, ki je ta trenutek očitno Marjan Šarec.

Pri SMC se pojavljajo še dodatne težave. Stranka v štirih letih ni v celoti razvila lokalne mreže, saj ima le nekaj več kot 60 lokalnih odborov, medtem ko so »strankarske kapilare« starejših strank veliko bolj razvejene. To je problem, meni Maksuti, saj je volilni bazen SMC izjemno plitek, volivci, ki so stranko podprli pred štirimi leti, pa so zelo volatilni oziroma lahko hitro skočijo v naročje drugi stranki. Velika konkurenca SMC so novi obrazi, ki se kažejo v podobi Marjana Šarca. »Imajo pa,« dodaja Maksuti, »prednost, ker imajo premiera, ki bo lahko do konca prepričeval volivce s tega položaja.«

Čeprav so stranki SMC kmalu po volitvah napovedovali razpad in še ene predčasne volitve, se to ni zgodilo, pa tudi »pobegnila« sta jim samo dva poslanca (Bojan Dobovšek, Franc Laj). SMC je imela kot politična začetnica prva leta številne težave pri upravljanju vlade in države. Ob koncu mandata se kaže, da Cerar ni imel srečne roke z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki ji ni uspelo dokončati reform v slovenskem zdravstvenem sistemu. Stavka sindikatov javnega sektorja tudi nakazuje, da SMC ni bila uspešna pri urejanju plačnega sistema javnih uslužbencev, zaradi česar je pred nedavnim kot glavni vladni pogajalec odstopil minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Izkušenejši novi obrazi

SMC bo na kongresu predstavila svež predvolilni program stranke, ki bo, kot pojasnjuje predsednik programskega sveta SMC Aleksandar Kešeljević, veliko bolj konkreten kot pred štirimi leti: »Obogateni smo z izkušnjo vladanja. Po desetih letih imamo znova vlado, ki bo dokončala mandat, in pri tem je zanimivo, da imamo danes, tako kot leta 2008, visoko gospodarsko rast, pa takrat to ni bilo dovolj za zmago na volitvah.« Čeprav povezav med gospodarsko rastjo in zmago ni, pravi Kešeljević, je po njegovem mogoče potegniti vzporednico med politično stabilnostjo in napredkom države.


Predsednik programskega sveta pravi, da bodo v soboto predstavili zelo konkretne ukrepe na petih ključnih področjih: pravična, varna, zelena, digitalna in zdrava Slovenija. »Ne gre za prazne obljube kot pri drugih, ker imamo zelo dober vpogled v to, kaj bi bilo treba storiti. Ne obljubljamo 1000 evrov pokojnine ali otokov v Piranskem zalivu, ampak predstavljamo zelo realistične ukrepe, o katerih smo prepričani, da bi jih lahko realizirali,« pravi Kešeljević.

Uravnoteženje na krilih rasti

Največja vladna stranka v volilno kampanjo vstopa v času, ko ima država petodstotno gospodarsko rast in posledično z devetimi odstotki občutno manjšo brezposelnost kot ob prevzemu oblasti leta 2014, nekoliko se je povišala tudi povprečna bruto plača. A kljub konjunkturi se je javni dolg nominalno povečal za približno tri milijarde evrov, glede na delež BDP pa se je malenkost zmanjšal, na dobrih 78 odstotkov, tako da evropska komisija celo ugotavlja, da Slovenija nima več makroekonomskih neravnovesij.

SMC je napovedala nadzorovano privatizacijo in ohranitev ključne infrastrukture v državni lasti. To drugo je uresničila, prvega pa ne. V času vlade SMC so državni lastniki prodali le podjetja, ki jih je za prodajo predvidela prejšnja vlada, privatizaciji Telekoma Slovenije in NLB pa sta bili ustavljeni. Namesto tega zadnji dve leti država s podporo vlade celo krepi svoj lastniški vpliv v podjetjih, na primer v Petrolu, Savi, Kotu ... V SMC so napovedali tudi boljše upravljanje državnega premoženja. Tudi zaradi gospodarske rasti je donos na kapital državnih naložb leta 2016 dosegel šest odstotkov, približno toliko naj bi znašal tudi za lani, čeprav strategija upravljanja predvideva višjo rast.

Hkrati pa z različnimi potezami največja stranka ni izpolnila napovedi o preglednem kadrovanju v nadzorne svete in uprave državnih družb, kjer naj bi štela le znanje in strokovnost, ne pa politična ali interesna pripadnost. Prav tako nismo dočakali, da bi poiskali tiste, ki so odgovorni za nastanek bančne vrzeli.

Aktualna vlada je bila z Magno in Yaskawo razmeroma uspešna pri privabljanju tujih naložb. Uvedla je tudi obljubljene davčne blagajne in pobrala več davka. Gradnja drugega tira v strankinem programu ni bila posebej izpostavljena, si je pa to kot enega glavnih ciljev zastavil njihov minister Peter Gašperšič. A usoda tega projekta je še vedno negotova. SMC tudi ni uresničila napovedi o združitvi nadzornih institucij Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor.