Pahor: Dolžni smo pomagati po najboljših močeh

Miro Cerar: To ne sme biti strah za Slovenijo, ampak poziv k pomoči. Podpiramo odprt ter strpen dialog.

Š. P., STA, Pi. K.
pet, 26.02.2016, 13:52; spremenjen: 19:43
Na ravnanje profesorjev so se v zadnjih dneh odzvali v Zvezi prijateljev mladine Slovenije in v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, danes pa so se z odprtim pismom profesorjem Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju odzvali tudi iz Društva Humanitas.

V Stranki modernega centra poudarjajo pomen dialoga, odločno pa obsojajo neupravičeno vzbujanje strahu glede nastanitvenih centrov, sovražni govor in hujskaštva.

Predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez sta ljudi pozvala k mirnosti, strpnosti in k duhu solidarnosti ter duhu pomoči. »Ta vlada ni in nikoli ne bo podpirala nobene nestrpnosti, hujskanja in sovraštva, kot se dogaja v zadnjih dneh,« je dejal premier, nasprotovanje profesorjev v Kranju glede namestitve otrok pa je označil za nesprejemljivo. »To ne sme biti strah za Slovenijo, ampak poziv k pomoči,« je poudaril Cerar na novinarski konferenci. Slovenija mora pomagati ljudem v stiski, še posebej ranljivim skupinam, kot so otroci in ženske ter vsi, ki si sami ne morejo pomagati.

Obenem razumejo strah državljank in državljanov ter poudarjajo, da so njihova vprašanja legitimna, odločno pa zavračajo umetno spodbujanje strahu v zvezi z namestitvami in migracijami ter sovraštva do ljudi, ki bežijo pred vojnimi razmerami in nasiljem.

Tudi predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Televizijo Slovenija (TVS) pozval k več sodelovanja pri iskanju rešitev za begunsko krizo, saj je enotna rešitev tudi najbolj uspešen odziv na znake nestrpnosti. Ob tem je ponudil tudi svojo pomoč. Razprave morajo potekati spoštljivo, je poudaril in zagotovil, da je Slovenija varna država.

Predsednik Pahor je v pogovoru sicer pohvalil vlado, da se trudi po najboljših močeh, a dejal, da pogreša več sodelovanja. »V teh okoliščinah bi bilo dobro imeti redne sestanke vodij parlamentarnih strank s predsednikom vlade. Če bo kdo ocenil, da sem v teh pogovorih koristen tudi sam, ne bom okleval,« je dejal.

Poudaril je, da se »v odsotnosti skupnega načrta za reševanje begunske krize - tako evropskega kot slovenskega -, ki bi ljudi prepričal, da ima slovenska politika probleme dejansko pod kontrolo, rojevajo nezaupanje in potem tudi strah, tesnoba in posledično nestrpnost«. Nekateri pa, da se zatekajo v ravnanje, ki »ni dobro ne zanje in njihovo vest, ne za begunce«.

Izpostavil je, da smo dolžni pomagati po najboljših močeh, najbolj neposredna naloga slovenske oblasti pa je, »da izmeri moči, do katere meje Slovenija lahko in mora pomagati.« Tako je ponovil svoj predlog, da na podlagi potrpežljivih pogovorov z župani in prebivalstvom politika doseže dogovor o najvišjem okvirnem številu beguncev, ki jih je Slovenija še zmožna humano obravnavati. »S tem bi se izognili zelo nevarnemu političnemu prepiru, ki bo sledil, če ne bomo do tega prišli dovolj zgodaj,« je posvaril. Ob tem pa je ocenil, da je slovenska politika dorasla problemom, s katerimi se soočamo, a opozoril, da vrhunec krize šele prihaja.

Če politika ne bo sposobna pokazati enotnosti pri reševanju krize, bodo ljudje sumničavi, ali so rešitve vlade in parlamenta najboljše in bodo iskali alternative, je ocenil. Ob tem pa je poudaril, da policiji in vojski lahko zaupamo, vsem, ki razmišljajo o vaških stražah pa sporočil, da te "za varnost naših ljudi niso potrebne".

 

Prijavi sovražni govor