SMC želi z novim dopolnilom o financiranju zasebnih šol prekiniti »boleč kulturni boj« 

Potem ko je spreminjanje ustavnega člena o izobraževanju padlo v vodo, saj med poslanci ustavne komisije za to ni bilo dvetretjinske večine, so prejšnji teden na matičnem odboru nadaljevali obravnavo sprememb zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Poslanci SMC so sprva podprli Desusovo dopolnilo, da bi država obvezni program financirala v celoti, razširjeni program zasebnega šolstva pa sploh ne.

»V dosedanji obravnavi ni bilo druge možnosti, kot da podpremo rešitev, ki je pomenila premik z mrtve točke,« je dopoldne opisala Simona Kustec Lipicer, vodja poslancev SMC. Toda včeraj je poslanska skupina na svojo pest vložila novo dopolnilo. 

Pri njegovem oblikovanju so upoštevali vsebino odločbe ustavnega sodišča, se posvetovali z ustavnimi strokovnjaki in poslušali odzive iz javnosti ter našli kompromisno rešitev: za razširjeni program predlagajo 65-odstotno financiranje. Prepričani so, da ta predlog ne posega v že pridobljene pravice, ki izhajajo iz obstoječega sistema financiranja.

Vodja poslancev verjame, da bodo stranke »končno toliko politično dozorele, da bo pri reševanju tega vprašanja prevladal razum«. Obravnava omenjene novele je po mnenju Simone Kustec Lipicer namreč povzročila opazen in boleč kulturni boj v naši družbi.

Skupni imenovalec strank − status quo

Pojasnila je še, da je sistem organizacije in financiranja v državi zastarel in ne temelji na jasnih kriterijih, kaj je javno in kaj zasebno šolstvo.

»V SMC smo ugotovili, da temelji na ideoloških, ne vsebinskih kriterijih. To je še posebej tragično, ker je izobraževanje ena temeljnih ustavnih kategorij. Poleg ideologije v aktualnih razpravah prepoznavamo tudi ozke interese, ki so povezani z denarjem,« je dejala. V stranki obžalujejo še, da se je potreba po dokončni zakonski opredelitvi tega področja - imeti močne javne šole in omogočiti delovanje tudi zasebnim kot dopolnilu javnih šol - ponovno odrinila na stran.    

                                             Simona Kustec Lipicer. Foto: Blaž Samec/Delo 

Ves čas so sicer iskali razumne in usklajene rešitve, ki bi presegle ideološke okvire in razmejile javno in zasebno, vendar so ugotovili, da te pripravljenosti pri drugih strankah ni. Vendar kot kaže, enotnosti ni niti znotraj SMC. Vsi bodo podprli zakon, ne pa nujno tudi amandmaja, ki so ga vložili sinoči.

Zakon, ki ga bodo poslanci obravnavali prihodnji teden, predvideva zaščito javnega interesa v izobraževanju, upošteva napotila ustavnega sodišča, jasno razmejuje javne in zasebne šole (tako pri njihovi vzpostavitvi kot financiranju) in uvaja jasne ukrepe za primere kršitev. 

Podpora amandaju malo verjetna

V Desusu bodo glasovali po svoji vesti, a je med vrsticami razbrati, da dopolnilu ne nasprotujejo.

Poslanec narodne manjšine László Göncz, čigar glas je zmanjkal na ustavni komisiji, meni, da vloženi amandma ne zagotavlja prvotne ravni financiranja, ki ga je v predlogu zakona predvidelo pristojno ministrstvo in ga podpira tudi sam - 85 odstotkov. 

Amandma so včeraj vložili tudi v SDS, tokrat četrtič (dvakrat v letu 2015, enkrat 2016), saj je vse poprejšnje koalicija zavrnila. Ustavna odločba po njihovem mnenju govori o 100-odstotnem financiranju javno veljavnega programa, pri čemer je ta sestavljen iz obveznega in razširjenega, ki obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in neobvezne izbirne predmete, zato predlagajo financiranje v polni meri. 

»Zgroženi smo, da stranka, ki je prestreljena s pravniki in jo vodi ustavni pravnik, noče spoštovati odločbe ustavnega sodišča. Izgovarjanje na javnoveljavne programe je popolnoma brezpredmetno, saj ni nobene razlike med ožjim in razširjenim delom programa,« je pojasnil Tomaž Lisec is SDS. Ne samo, da SMC ne pozna pravnih pravil, probleme ima tudi z matematičnimi izračuni, je bil kritičen, saj da 65 odstotkov ni več kot 100 odstotkov.  

Izogib političnemu preračunavanju v izobraževanju

Najostreje so predlog skritizirali v SD. »Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bolj kot vsebina strokovne presoje postal materija političnega barantanja. Ob tem ne moremo biti popolnoma prepričani, da je amandma poslancev SMC res zadnji predlog spremembe predloga zakona, glede na to, čemu vse smo bili ob zakonodajni poti slednjega priča.«

Zato so prepričani, da je edino ustavna sprememba prava pot, da financiranju javnega šolstva postavijo jasne temelje, ki jih tovrstno zakonodajalčevo obračanje po vetru ne bo moglo omajati. Zakona, z dopolnili ali brez, ne bodo podprli. 

Simona Kustec Lipicer je pokomentirala, da so določene teme zaradi svoje ideološke obarvanosti takšne, da do njih ni mogoče zavzeti enotnega, v tem primeru koalicijskega soglasja. 

»SD je iz tega vlaka obravnave izstopil že mnogo pred tem. Čeprav so rešitve - ki so tudi sedaj še na mizi - takšne, da ustrezajo njihovim pogledom, kljub vsemu ne želijo v to smer. Žal imamo ta trenutek pač takšno stanje v naši politični kulturi in političnem prostoru,« je še povedala. 

Vsak evro za zasebne šole je evro manj za javne

Podobnega mnenja so v opozicijski Levici. Njen poslanec Matej Tašner Vatovec ocenjuje, da je današnja akcija SMC še ena v vrsti »načelnih« potez. Njeni poslanci so se »praktično čez noč spremenili iz 100-odstotnih v 65-odstotne podpornike javnega šolstva,« je dejal. Posebej problematično se mu zdi, da država že zdaj v povprečju nameni več sredstev zasebnim šolam, kot to počno primerljive evropske države, čeprav je delež vpisanih v takšne šole nižji.

Namesto, da bi spremenili ustavo, želijo s povečevanjem financiranja zasebnih šol le še pospešiti ustvarjanje dveh šolskih sistemov, enega za bogate in verske skupnosti ter drugega za vse ostale, so prepričani v stranki. 

Razkol pri nepovezanih

Bojan Dobovšek iz vrst poslanske skupine nepovezanih je proti vsakemu obvodu ustavnih odločb in meni, da je današnja rešitev kreativno razlaganje zakona in drsenje iz napake v napako, zato pri tem ne bo sodeloval. Tudi njegovi poslanski kolegici Alenka Bratušek in Mirjan Bon Klanjšček temu nasprotujeta, a povsem iz drugih razlogov. Želita si namreč, da bi se to področje, kot je bilo že predlagano, uredi v ustavi, in sicer z zapisom, da mora država financirati samo javne osnovne šole, državne pa le, če to želi.

Nad tem preobratom v SMC sta sicer začudeni, saj je njihova poslanka Simona Kustec Lipicer na sestanku prejšnji teden zatrdila, da je za stranko edina sprejemljiva rešitev financiranja takšna, kot je bila sprejeta na odboru.

»Zakaj so se čez noč premislili? To barantanje z odstotki je nedopustno - gre za poskus ohranitve 'obraza' pred volivci, ki so mislili, da so volili levo stranko!« so razočarani. Elegantna rešitev bi bila sprememba ustave, vendar jo je tri leta aktivno preprečeval prav Milan Brglez kot predsednik ustavne komisije, ki lahko edini skliče njeno sejo in nadaljuje postopek, še dodajata poslanki.