So plakati politično oglaševanje?

Branka Maslešo presenečata način, s katerim ga Odbor 2014 poskuša prikazati kot odgovornega za Janševo prestajanje  kazni.

Objavljeno
18. julij 2014 21.47
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika

Ljubljana - Plakate s podobo predsednika vrhovnega sodišča RS je videti na številnih mestih. Njihov naročnik je Odbor 2014, pri katerem so prepričani, da je to človek, od katerega je odvisna legitimnost volitev, ker je »osebno odgovoren, da vodja opozicije Janez Janša še vedno prestaja krivično, nezakonito in protiustavno zaporno kazen« ter da ima kot predsednik vrhovnega sodišča možnost in dolžnost vplivati na to, da sodniki odločajo o tekočih zadevah, še posebej tistih, ki so nujne.

»Branka Maslešo presenečata način in vsebina, s katero ga Odbor 2014 in drugi podporniki obsojenega Ivana Janše poskušajo prikazati kot osebno odgovornega za to, da prestaja zaporno kazen na podlagi pravnomočne obsodbe. Zavrača tudi podobno nesresnično izpostavljanje, žalitve in napade na druge sodnike in zaposlene na sodiščih,« so odgovorili z vrhovnega sodišča in dodali, da zaradi osredotočanja na vsebinska vprašanja in delo institucije predsednik vrhovnega sodišča v tej fazi ne misli obremenjevati drugih državnih institucij s podajanjem morebitnih kazenskih ovadb zaradi kršitve njegovih osebnostnih pravic.

»Tovrstni plakati in različni slogani predstavljajo le del ustvarjanja 'slamnatih' tematik, ki nimajo podlage v dejstvih in so del političnega diskurza, v katerega se sodstvo ne more in ne bo vključevalo,« še menijo na sodišču, kjer tudi pravijo, da Masleša razume, da vsi ne poznajo delovanja sodnega sistema do te mere, da bi vedeli, kakšne pristojnosti ima predsednik vrhovnega sodišča glede vplivanja na hitrost ali vsebino odločanja v posamezni zadevi.

Težko pa sprejema, da tisti, ki sistemsko in zakonsko organizacijo poznajo ali bi ju glede na funkcije, ki jih opravljajo, morali, širijo neresnične interpretacije. Pričakuje, da se bodo do napadov na delovanje institucije pravne države ustrezno opredelile tudi druge ključne institucije države, saj se, po njegovih besedah, sodstvo samo pred njimi ne more braniti.

Pri Slovenski oglaševalski zbornici so nam povedali, da oglaševalsko razsodišče še ni prejelo nobene pritožbe zoper omenjeno oglaševanje in se do njega niso opredeljevali. Ali gre za politično oglaševanje ali kršitev določil oglaševalskega kodeksa, lahko presojajo samo na podlagi pritožbe.

Oglaševalsko razsodišče se od političnega oglaševanja distancira. Za politično pa velja vsako oglaševanje v času volitev, referendumov oziroma sorodnih političnih aktivnosti, so nam pojasnili pri oglaševalski zbornici. Ali bi v tem primeru sploh lahko govorili o političnem oglaševanju, saj izpostavljajo predstavnika sodne veje oblasti osebno, pa nam niso odgovorili.