So slovenskega arbitra posneli Nemci, prisluhe pa predali na pobudo slovenske opozicije?

Arbitražno sodišče Sloveniji in Hrvaški ponudilo dodatno ustno obravnavo. Hrvaška je povabilo zavrnila, poroča Dnevnik.

Objavljeno
03. december 2016 11.52
Pi. K., STA
Pi. K., STA

Ljubljana - Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško je pred nekaj tedni državi povprašalo, ali bi želeli opraviti še eno ustno obravnavo o poteku meje, danes poroča časnik Dnevnik, ki se sklicuje na neimenovane vire. Hrvaška je to zavrnila, Slovenija pa je odgovorila, da je svoja stališča celovito predstavila že v zagovoru junija 2014. Slovenija je ob tem dodala, da je na dodatni ustni obravnavi pripravljena sodelovati, če jo sodišče ocenjuje kot potrebno, še navaja časnik.

Nekateri omenjeno potezo arbitražnih sodnikov razumejo kot logično posledico njihove odločitve letos poleti, da nadaljujejo delo. Drugi medtem ocenjujejo, da je arbitražno sodišče Hrvaški želelo dati še eno priložnost, da se ponovno vključi v arbitražni postopek, oziroma poizvedeti, ali je nova vlada hrvaškega premierja Andreja Plenkovića spremenila stališče do arbitraže. Nova hrvaška vlada odnosa do arbitraže ni spremenila.

Zunanji minister Karl Erjavec informacij o predlagani dodatni ustni obravnavi za časnik ni želel komentirati. Stalno arbitražno sodišče v Haagu, ki deluje kot registrar arbitražnega sodišča, pa je sporočilo, da navedb ne more komentirati.

Hrvaška je izstopila iz arbitražnega postopka in napovedala odstop od arbitražnega sporazuma po lanski objavi prisluhov pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik. Takšni pogovori so po pravilih arbitraže prepovedani.

Arbitražno sodišče je naknadno presodilo, da kršitev ni vplivala na arbitražni postopek do te mere, da bi ga morali ustaviti. Zato je junija letos napovedalo, da bo nadaljevalo delo in razsodilo o meji. Predvidoma se bo to zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta.

Kot še poroča Dnevnik, naj bi Sekolca in Drenikovo posneli člani nemške obveščevalne službe BND. Z dokazi o tem naj bi namreč po besedah neimenovanih virov razpolagala osrednja civilna obveščevalno-varnostna služba Sova. Informacije pa so za Dnevnik potrdili tudi nekateri Sovini agenti.

Nemški agenti naj bi tesno sodelovali z ameriškimi obveščevalci, ki so vlogo pri omenjenih posnetkih že zanikali. Dnevnikovi viri iz ene od tujih obveščevalnih služb pa opozarjajo, da je nemške agente k predaji prisluhov nagovoril del slovenske opozicije.

***

Preberite še:

Erjavec: V ozadju je pritisk, da bi otežili implementacijo arbitražne odločbe

Dosje: potek afere Prisluškovanje