Socialna podpora se bo prihodnje leto zvišala na 288 evrov

Vlada je s spremembo treh zakonov delno odpravila nekatere varčevalne ukrepe pri socialnih transferjih.

Objavljeno
24. september 2015 17.57
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Po novem letu se bodo povišali nekateri socialni transferji, ki jih je omejil zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Denarna socialna pomoč se bo povišala na 288 evrov, več otroškega dodatka bodo prejemali tudi tisti, ki so uvrščeni v 5. in 6. dohodkovni razred, razširil se bo krog upravičencev do državne štipendije.

Vlada je sprejela besedila treh zakonov – o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter o socialnovarstvenih prejemkih. Državnemu zboru jih je dala v obravnavo po nujnem postopku. Kaj bodo konkretno prinesli? Od 1. januarja se bo denarna socialna pomoč za eno samsko osebo povišala iz sedanjih 270 na 288 evrov na mesec. Skladno s koeficienti bodo višji tudi zneski za veččlanska gospodinjstva. V državnem proračunu bodo v letih 2016 in 2017 za ta namen zagotovljena dodatna sredstva, in sicer po 13,8 milijonov evrov.

Dobra novica je tudi za starše, ki so upravičeni do otroškega dodatka in so uvrščeni v 5. in 6. dohodkovni razred. Ti prejemki se bodo povišali za približno desetino oziroma na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Skupaj bo za to iz državne blagajne šlo 4 milijone evrov. Starši, ki spadajo v 7. in 8. dohodkovni razred, bodo še naprej brez otroškega dodatka, ti tudi niso upravičeni do za en razred nižjega plačila vrtca na račun stanovanjskega kredita, kar večina občin odobri vsem ostalim.

Novost bo še, da bodo do državne štipendije ponovno upravičeni tudi nekateri mladi iz družin, ki spadajo v 5. dohodkovni razred, in sicer tisti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 56 odstotkov (v štiričlanski družini znaša cenzus 2250 evrov). Po novem bo državno štipendijo prejelo dodatnih 3218 mladih, za kar je v proračunu namenjenih 3,68 milijona evrov.

Čeprav je bilo v zujfu določeno, da se bodo varčevalni ukrepi sprostili, ko bo nastopilo leto, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, se to ne bo zgodilo. Še več, zdaj so temu pogoju dodali še enega, in sicer, da hkrati rast stopnje delovne aktivnosti preseže 1,3 odstotka. Tako bodo nadomestila za porodniški dopust še naprej omejena na 90 odstotkov plače, pomoč ob rojstvu otroka in za veliko družino pa ostajata vezana na cenzus.