Socialni sporazum šele prihodnje leto

Ljubljana – Novi socialni sporazum za obdobje 2015–2016 bo počakal na naslednje leto. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pričakuje, da bi besedilo sporazuma lahko potrdili v prvih tednih januarja. Med ključnimi odprtimi vprašanji med socialnimi partnerji sta plačna politika in javne finance.

Socialni partnerji so rok za uskladitev sporazuma za gospodarsko rast in nova delovna mesta 2015–2016 sicer postavili do konca leta, a so se pogajanja nekoliko zavlekla. »Čaka nas še dvoje ali troje pogajanj, saj je ostalo odprtih še nekaj pomembnih vprašanj na področju trga dela in na področju davkov, vsaj ta dva oreha moramo strti, drugo bo lažje uskladiti,« ocenjuje generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Delodajalce ob tem skrbijo predvsem po njihovi oceni visoki stroški dela, ki bi jih želeli znižati, od vlade pa pričakujejo tudi trdne zaveze, da vsaj v času, ko bo sporazum veljal, ne bo dvigala davkov in socialnih prispevkov. Če socialnim partnerjem ne bo uspelo doseči dogovora o teh ključnih dilemah, vse skupaj nima smisla, dodaja Smole, saj si gospodarstvo želi stabilne ekonomske razmere.

Tudi na sindikalni strani menijo, da bo na začetku januarja jasno, ali bo socialni sporazum sprejet. »Nedorečene ostajajo plačna politika, še posebej problematika minimalne plače, in javne finance, druge vsebine pa po moji oceni niso tako problematične,« pravi predsednik KSS Pergam Janez Posedi. Sindikati vztrajajo pri tem, da dodatki niso del minimalne plače, razlike so tudi pri usklajevanju plač glede na produktivnost.

Stališča vseh treh strani so si nekoliko bliže pri vprašanju privatizacije. Socialni partnerji so na decembrskih pogajanjih sicer zaprli poglavje o izobraževanju in šolstvu, odprli pa poglavje o javnem sektorju.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pravi, da bo najteže zapreti poglavja o plačah, financah in trgu dela, kljub temu pa ostaja optimistična, da bo pogajalcem uspelo doseči dogovor. »Pričakujem zmago razuma. Socialni partnerji, ki smo ostali za pogajalsko mizo, bi s tem dokazali, da smo sposobni doseči kompromis o skupni poti.«

Za dokončanje vsebinskih usklajevanj bo v začetku prihodnjega leta potreben še kakšen teden, potrjevanje dokumenta na organih delodajalskih zbornic in sindikalnih central, s tem pa tudi uradna potrditev sporazuma, pa bi lahko bili zaključeni do konca januarja.

Člani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) še vedno bojkotirajo sodelovanje v delovni skupini za pripravo novega socialnega sporazuma – ker se je vlada »praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju, saj je od predvidenih 127 milijonov evrov, ki jih je načrtovala v rebalansu proračuna za leto 2015, izpogajala le 20 milijonov evrov. Po drugi strani pa vztraja pri več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva,« so pred časom sporočili iz GZS. Zaradi dodatnih davčnih obremenitev je GZS 23. decembra organizirala protestni shod pred poslopjem vlade, kjer so zahtevali, da naj nemudoma umakne predlog o ukinitvi oprostitev dajatev zaradi izpustov CO2.

Izhodišča socialnega sporazuma med drugim predvidevajo nov razvojni zagon, temelječ na znanju in inovativnosti, za nova kakovostna delovna mesta, višjo dodano vrednost in trajnostni razvoj družbeno odgovornega gospodarstva in javnega sektorja; uvedbo aktivnosti za odpravo krize vrednot, ki se kaže v nespoštovanju zakonov in predpisov, korupciji, neupravičenem bogatenju in vedno večji neenakosti, načrtnem uničevanju podjetij, prenašanju denarja v davčne oaze, izogibanju plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost; zmanjšanje administrativnih in normativnih obremenitev gospodarstva s povečanjem izvozne konkurenčnosti ter krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja za investicije in gospodarsko sodelovanje; ter zaveze za doseganje visoke ravni ekonomske in socialne varnosti ter učinkovitega sistema socialnega varstva.