Tiskane izdaje
Masleša je minuli petek z obiskom ljubljanskega okrožja zaključil z obiski prvostopenjskih sodišč splošne pristojnosti, novembra pa načrtuje še obiske ostalih. Kot je povedal, se je sestal z vsemi sodniki, s katerimi »so izmenjali dragocene izkušnje.«
Kljub temu, da so sodišča konec leta 2012 izgubila 250 zaposlenih, se je pirčakovani čas reševanja zadev krajša. Po predstavljenih podatkih se je pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev v prvih devetih mesecih letos skrajšal s 7,9 na 7,4 meseca. Posebej ugodni so trendi pri gospodarskih zadevah, kjer se je povprečni čas reševanja zadev od začetka leta 2012, ko je znašal 15,5 meseca, do avgusta 2013 znižal na 11,1 meseca. To so po njegovem mnenju rezultati vztrajnega dela in napora sodnikov ter sodnega osebja, pa tudi prenove poslovnih procesov.
Slaba pretočnost sodnikov
V sodstvu želijo, da bi se skrajšal čas od prejema zadeve do začetka njenega reševanja, skrajšal časa do dokončne rešitve zadeve in bistveno zmanjšalo število nerešenih starejših zadev. V mariborskem okrožju sicer že zdaj lahko predvidijo, da bodo nove pravdne zadeve razpisane v treh mesecih od prejema tožbe, je pojasnil Masleša.
O tem pa predsednik vrhovnega sodišča ne zanika, da so v sodstvu še vedno prisotne težave. Ena od teh je slaba pretočnost sodnikov. Dogaja se namreč, da jih je na okrajnih sodiščih preveč, na okrožnih pa bi bil potreben »nek pospešek.« Njihov cilj pa je, da so vsi sodniki enako obremenjeni. Prav tako je opazil, da imajo v kranjskem okrožju še nekaj rezerve in bi se »tam lahko več naredilo.«
A kot pravi Masleša, ne želijo deliti Sizifove usode. »Smo na pravi poti. Skalo smo preprinili do vrha in sedaj imamo končno priložnost, da jo skotalimo na drugo stran ter dosežemo učinkovito delovanje in uspešno sodstvo,« je dejal Masleša.
Proračun nevarno posega v stroške sodišč
Vendar pa, kot ocenjujejo na vrhovnem sodišču, te ciljev utegne ogroziti znižanje proračunskih sredstev. Za sodstvo je bilo leta 2010 namenjenih 177 milijonov evrov, letos 161,5 milijona, za prihodnje leto pa 149,5 milijona evrov. Tak proračun nevarno posega v sredstva za stroške sodnih postopkov, prav od njih pa je odvisen obseg reševanja zadev, je opozoril Masleša.
Zato je vrhovno sodišče prvič v zgodovini tudi predlagalo alternativni proračun, vendar odgovora vlade do danes še niso dobili, je povedal Masleša. Slišali so le, da se bodo zadeve reševale sproti, tak hipotetičen odgovor pa je zanje nesprejemljiv, saj oni svoje delo jemljejo resno, je dejal.
Vse bolj je aktualno tudi razmišljanje o spremenjeni mreži sodišč. Tudi tu je, po besedah Masleše, potrebno k projektu pristopiti preudarno, »da se ne vrnemo v leto 1994, ko je bilo sodstvo zaradi reorganizacije popolnoma ohromljeno, posledice v zaostankih pa so vidne še danes.«
