Tiskane izdaje
Glavni krivec za takšno stanje ostaja spremenjena stečajna zakonodaja, ki je plačilo predujmov za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka konec preteklega leta prenesla na sodišča. Pred tem je bil plačila predujma oproščen delavec, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka, od konca leta 2013 pa je tega plačila oproščen tudi dolžnik.
Sodstvo je sicer že to leto začelo z desetimi milijoni evrov manj, kot jih je imelo lani, zgolj sprememba stečajne zakonodaje pa je prinesla dodatno nepričakovano obremenitev v višini skoraj 17 milijonov evrov. Manjši del denarja, tri milijone evrov, za nadomestitev primanjkljaja je vlada zagotovila junija, vendar pa sodišča zaradi nenadzorovane rasti števila stečajev ocenjujejo, da bo sredstev za vodenje sodnih postopkov zmanjkalo že ta mesec. Negotove finančne razmere močno vplivajo tudi na vodenje drugih postopkov in prevzemanje finančnih obveznosti, za katere so predsedniki sodišč osebno odgovorni, so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Na problem je sodstvo opozorilo že marca. Ob upoštevanju naraščanja števila osebnih stečajev (teh je bilo do 30. junija letos začetih že 1852, v celotnem letu 2013 pa le 880), ocenjujejo, da za plačevanje vseh stroškov sodnih postopkov primanjkuje med 14 in 16 milijonov evrov oziroma tri milijone evrov manj, ki jih je vlada junija že zagotovila.
Z vlado se je sodstvo nato dogovorilo, da bo denar zagotavljala po potrebi. V začetku junija je vrhovno sodišče, ko je pregledalo realizacijo proračunskih sredstev, ocenilo, da bodo ta denar porabili do konca tega meseca in na to 5. junija opozorilo finančno ministrstvo. Hkrati s tem je zaprosilo za čim hitrejšo zagotovitev dodatnega denarja, s čimer bi omogočili ažurno plačevanje izdatkov, ki jih nalaga zakon in ki so neposredno povezani z obsegom opravljenega dela na sodiščih.
Finančno ministrstvo je vrhovnemu sodišču 21. julija sporočilo, da bo skušalo do konca leta pristopiti k nadaljnjemu reševanju problema. Toda ker posamezna sodišča že sporočajo, da bodo, - nekatera pa so že bila - prisiljena ustaviti plačila ne samo v stečajnih, pač pa tudi v drugih sodnih postopkih, je vrhovno sodišče že dan kasneje ob podrobni obrazložitvi finančnih razmer ministrstvo opozorilo, da je nujno v skladu z aprilskim dogovorom, zagotoviti dodatne tri milijone evrov. Sicer bo prišlo do zastojev pri reševanju zadev, pa tudi do nepotrebnih novih postopkov, saj njihovi udeleženci že napovedujejo, da bodo prenehali z delom ali celo sprožili izvršilne postopke zoper sodišča.
Opozorila sodstva so zalegla, saj je vlada danes sodstvu na dopisni seji zagotovila 2,5 milijona evrov dodatnega denarja, kar sicer dolgoročno ne rešuje problema. Z njim se bo morala soočiti nova oblast.
Sodstvo se sicer, tako so sporočili z vrhovnega sodišča, zaveda težkega javnofinančnega položaja države in varčujejo povsod, kjer je to mogoče.
Ne glede na to pa ne more pristati na varčevanje, ki bi privedlo do zastojev pri reševanju zadev, saj bi to vodilo do bistvenega poslabšanja trenda reševanja zadev na sodiščih, ki je trenutno pozitiven in bi za državljane, ki jim je sodstvo namenjeno, pomenilo podaljševanje čakalne dobe za rešitev sporov, ki jih imajo pred sodišči.
