Sodišče ne zavlačuje s postopkom v zadevi Patria

Ljubljana – Občna seja vrhovnega sodišča, na kateri bodo odločali o izločitvi predsednika tega sodišča Branka Masleše, bo prihodnjo sredo. Občna seja, ki je bila na to temo sklicana 18. julija, je bila namreč nesklepčna. Izločitev Masleše zahteva odvetnik Franci Matoz.

Odvetnik Janeza Janše v zadevi Patria je namreč prepričan, da predsednik vrhovnega sodišča v primeru zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil prvoobsojeni v tej zadevi, ne ukrepa ustrezno zoper sodnico poročevalko Vesno Žalik, katere izločitev je Matoz prav tako zahteval. Prepričan je, da sodnica neutemeljeno zavlačuje z odločitvijo, v zahtevi za Masleševo izločitev pa izpostavlja dvom o njegovi nepristranskosti, ker je izrazil negativen odnos do Janše. Z vrhovnega sodišča so včeraj sporočili, da je podpredsednica tega sodišča Nina Betetto občno sejo sklicala za 27. avgust, že 14. julija, ko je bila dana zahteva za izločitev Masleše, pa je predsednik vrhovnega sodišča v skladu z zakonom takoj prenehal vsako nadaljnje delo v tej zadevi.

Sodnica na dopustu tri dni

Nina Betetto je sredi julija že zavrnila zahtevo za izločitev vrhovnega sodnika Marka Šorlija in vrhovne sodnice Barbare Zobec, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc, kasneje pa tudi Matozovo zahtevo po izločitvi Žalikove. Betettova tudi sporoča, da se sodnica poročevalka s primerom intenzivno ukvarja, da je izrabila le tri dni dopusta, in ne deset, kot je v javnosti trdil odvetnik Matoz.

Zavajajoče in brez podlage

Hkrati je Betettova zavrnila namigovanja, da sodišče zavlačuje s postopkom. V vmesnem času je zagovornik obsojenega Janše svojo zahtevo za varstvo zakonitosti še dopolnil, zahtevi za varstvo zakonitosti sta vložila tudi drugoobsojena Anton Krkovič in Ivan Črnkovič. Sodišče mora vse zahteve obravnavati hkrati. Vse vloge strank je sodišče v skladu z zakonom posredovalo v mnenje oziroma odgovor tožilstvu kot nasprotni stranki, nato pa so odgovore tožilstva posredovali v izjavo strankam. Za zdaj se še niso iztekli roki za izjavo obsojencev oziroma njihovih zagovornikov v zvezi z odgovorom tožilstva.

Kot je znano, Janez Janša ni podal predloga za odlog izvršitve kazni zapora. Ob upoštevanju tega je, tako Betettova, prelaganje odgovornosti za njegovo prestajanje kazni na vrhovno sodišče zavajajoče in brez podlage. Sicer pa je sodišče doslej samo v enem primeru odredilo, da se obsojenemu odloži izvršitev pravnomočne sodbe oziroma prekine izvajanje zaporne kazni. Primer sega v februar 1999, nanaša pa se na sodbo višjega sodišča iz maja 1997.

Morebitna prijava Matoza

Betettova je izrazila pričakovanje, da se bodo vsaj strokovni udeleženci postopka v javnosti vzdržali neresničnih ali zavajajočih trditev in namigovanj. V zvezi z nekaterimi izjavami zagovornika obsojenega Janeza Janše bo vrhovno sodišče pretehtalo možnost prijave Francija Matoza Odvetniški zbornici Slovenije zaradi morebitne disciplinske kršitve oziroma kršitve kodeksa odvetniške etike. V tej in drugih zadevah bo sodišče še naprej odločalo v skladu z ustavo in zakonom, ne glede na ciljno usmerjene pritiske, dodaja Betettova.