Pravosodni minister: »Prišli smo iz najbolj črne luknje«

Ljubljana – Sodni zaostanki v naši državi po desetih letih, od kar je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo v primeru Lukenda, niso več sistemski problem. Takšno sporočilo Sveta Evrope je prejel pravosodni minister Goran Klemenčič.

To v bistvu pomeni, da tisti, ki menijo, da jim je pri nas kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne morejo več pričakovati, da bodo dobili zadoščenje v Strasbourgu. V resoluciji je Svet Evrope odločil, da Slovenija na zakonodajni ravni zagotavlja sojenje v razumnem roku, kar pomeni, da je dovolj notranjih pravnih poti, da izplačuje odškodnine, če nekdo meni, da mu je bila ta pravica kršena.

Po nedavni odločitvi ESČP glede izbrisanih tako pred tem sodiščem ostaja zgolj še zadeva Ališić (varčevalci Ljubljanske banke). Ko bo tudi ta rešena, Klemenčič pričakuje, da bo naša država imela pred ESČP odprtih manj kot deset zadev. »Prišli smo iz najbolj črne luknje, imamo pa še vedno posamezne zadeve, ki bodo upravičeno burile domišljijo medijev, politike in posameznikov, kot je primer Šilih,« je dejal pravosodni minister.

Slovenija je doslej zaradi sojenja v nerazumnem roku v postopkih pred ESČP plačala tri milijone evrov odškodnin. Od tega je nekaj manj kot milijon evrov plačala na podlagi sodb, nekaj več kot dva milijona evrov pa na podlagi sklenjenih poravnav. Doslej je bila obsojena v 270 primerih, pri čemer je bila v 267 primerih pritožnikom dosojena odškodnina, v treh primerih pa je ESČP menil, da že ugotovitev kršitve predstavlja zadostno zadoščenje.

Toda sporočilo Sveta Evrope še vedno ne pomeni, da je v pravosodju zdaj vse v redu. Ključna izziva še vedno ostajata nepredvidljivost sodnega odločanja in neenotnost sodne prakse.