Sodniki ne bodo sodili o financiranju kampanj

Ker se je Zares zaradi pomanjkanja denarja razpustil, sodniki ne presojajo več ustavnosti sistema financiranja strank in kampanj.

Objavljeno
30. september 2016 15.23
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana − Ustavnosti tri leta stare prepovedi, da podjetje in druga pravna oseba ne smejo več financirati strank in volilnih kampanj, ustavno sodišče ne bo presodilo. Pobudo za oceno ustavnosti stranke Zares so ustavni sodniki zavrgli, ker se je ta medtem samoukinila.

Najprej celo prednostna obravnava

Pobudo za presojo ustavnosti je proti reformi sistema financiranja strank in kampanj, ki jo je vodil nekdanji notranji minister Gregor Virant, pred slabimi tremi leti pripravil Bogdan Biščak z oceno, da reforma uvaja velike razlike v možnosti financiranja volilne kampanje med parlamentarnimi in zunajparlamentarnimi strankami, zapira politični prostor in onemogoča vstop novim akterjem na politično prizorišče.

Ustavno sodišče je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami celo že odločilo, da bo pobudo Zaresa obravnavalo prednostno in v Zaresu so takrat končno odločitev pričakovali še pred volitvami z utemeljitvijo, da majhne in nove stranke, ki ne prejmejo proračunskega denarja, nimajo možnosti za resne kampanje, ker so, ko gre za pridobivanje denarja, omejene le na članarine in prispevke fizičnih oseb.

Cerar kot napačen primer

Kot primer je takrat Biščak navedel nastajajoče stranke Igorja Šoltesa, Mira Cerarja in Alenke Bratušek.

Stranka tedanje premierke Alenke Bratušek je denar za kampanjo − kot se je pokazalo pozneje − dobila z velikim posojilom Abanke. V državni zbor pa se ji je komaj uspelo uvrstiti.

Za SMC je Miru Cerarju uspelo denar zbrati s prispevki posameznikov in na volitvah so celo zmagali z rekordnim rezultatom in s tem Biščakovo argumentacijo vsaj deloma razblinili.

Šoltesova stranka Verjamem pa ni bila uspešna, volilo jo je le 0,78 odstotka volivcev. Zares ni niti kandidiral.

Ustavno sodišče je iz medijev ugotovilo, da se je Zares pozneje samorazpustil.

Iz stranke so sodnikom pojasnili, da so bili v to prisiljeni prav zaradi spremenjene ureditve, ki jim je onemogočila financiranje dejavnosti.

A ker niso pojasnili, kako bi morebitna ugoditev njihovi pobudi za presojo ustavnosti reforme financiranja strank izboljšala njihov pravni položaj po samoukinitvi, so pobudo sodniki zdaj zavrgli.