Sodniki po lastni oceni uspešni in učinkoviti

Ljubljana – Sodišča so lani obvladala pripad zadev, sodniki so čas njihovega reševanja v povprečju skrajšali na dobrih sedem oziroma tri mesece. Pravna sredstva so posamezniki vložili v manj kot 15 odstotkih vseh rešenih zadev. Tako izhaja iz poročila vrhovnega sodišča.

Po nekajletnem obdobju, ko je bil za pripravo letnega poročila o uspešnosti in učinkovitosti sodišč za preteklo leto pristojen sodni svet, je letno poročilo spet pripravilo vrhovno sodišče.

Iz podatkov je razvidno, da slovensko sodstvo že več let obvladuje pripad zadev, število nerešenih se zmanjšuje in pri večini pravnih področij dosega standarde sojenja v razumnem roku. Tako so delo v preteklem letu povzeli na najvišjem sodišču v državi, kjer so delo sodstva ocenili kot uspešno in učinkovito.

Lani več rešenih zadev kot prejetih

Leta 2014 so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje nekaj več kot 1.030.000 zadev, rešila so jih več kot 1.067.000, nerešenih pa jih je na zadnji dan lanskega leta ostalo nekaj več kot 290.000.

Kazalnik reševanja pripada je lani presegel sto odstotkov, kar pomeni, da sodišča rešijo več zadev, kot jih prejmejo, izjema je višje delovno in socialno sodišče.

Krajši pričakovani čas, večina sodb potrjenih

Sodniki so skrajšali pričakovani čas rešitve zadev tako pri pomembnejših (na 7,1 meseca) kot tudi pri drugih zadevah (na 3,3 mesece). Število nerešenih zadev se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 11,3 odstotka, v primerjavi z letom 2011 pa za 32,1 odstotka.

Pravna sredstva so bila pri pomembnejših zadevah vložena na 13,7 odstotka rešenih zadev pred okrožnimi sodišči in 6,8 odstotka pred okrajnimi. Višja sodišča so potrdila 71,5 odstotka prvostopenjskih odločb.

Konec preteklega leta je ostalo nerešenih še 5317 zadev, ki so starejše od desetih let, kar je 6,8 odstotka več kot pred dvema letoma. Toda tu gre izključno (96,6 odstotka) za izvršilne zadeve.

Premalo mladih sodnikov

Kot posebno dolgoročno in strateško kritičen problem vrhovno sodišče izpostavlja, da v sodniške vrste prihaja premalo mladih ljudi, zato je vse več možnosti, da nastanejo generacijske vrzeli. Na izvajanje sodne oblasti pomembno vpliva tudi strokovnost sodnikov in sodnega osebja, ki sodeluje v posameznih sodnih postopkih in prevzema vedno bolj zahtevne strokovne naloge, ki pomenijo neizogibno podporo sodnikovemu odločanju. Pri tem vrhovno sodišče opozarja, da so iz sistematičnega izobraževanja sodnega osebja v celoti izvzete posamezne kategorije zaposlenih – predvsem sodniški pomočniki in strokovni sodelavci, ki samostojno odločajo v posameznih sodnih zadevah.

Vprašanja brez odgovorov

Vrhovno sodišče od pravosodnega ministrstva pričakuje, da bodo čim prej dobili odgovor na vprašanje o mreži sodišč. Še pred tem pa bi morali preurediti prvostopenjska sodišča in položaj prvostopenjskega sodnika, kar si je tudi Goran Klemenčič zadal kot eno od prednostnih nalog.