ŠOS: Za javno razpravo trije dnevi niso dovolj

ŠOS presenečen nad objavo, vsebino in spremebami Uredbe  o javnem financiranju visokošolskih zavodov.

Objavljeno
10. julij 2012 17.22
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Samo štiri dni časa in še to le čez konec tedna je bilo časa za javno razpravo o osnutku sprememb in dopolnitev Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki ga je 5. julija na državnem portalu e-uprava objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Rok za javno razpravo se je iztekel včeraj.

Danes je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naslovil pismo, v katerem navaja več pripomb na uredbo in od vlade in ministrstva zahteva, da podaljša rok za javno razpravo. Menijo namreč, da trije delovni dnevi nikakor niso zadosti za sprejemanje takšnih dokumentov. Prav tako opozarjajo, da strani, ki jih uredba zadeva, niso bili pisno pozvani k razpravi in podajanju mnenj, kot je bilo to v navadi v preteklosti. Zaradi tega so mnenja, da »vlada z izključevanjem deležnikov in onemogočanjem javne razprave omejuje demokratične poti do sprejemanja predpisov, ki ključno zaznamujejo področje visokega šolstva.«

Uredba je protiustavna

V sporočilu za javnost so zapisali, da je uredba oziroma z njo urejeno financiranje visokega šolstva še vedno urejeno na protiustaven način. »Ustavno sodišče RS je namreč 14. aprila 2011 sprejelo odločbo (Številka: U-I-156/08-16), kjer ugotavlja, da mora način financiranja visokošolskih zavodov urejati zakon. V ta namen (za pripravo zakona) se je oblikovala delovna skupina, sestavljena iz vseh deležnikov, ki pa je z nastopom trenutne vlade prenehala delovati. Tako ne prihaja samo do zamud pri rokih, ki jih je za odpravo nepravilnosti določilo Ustavno sodišče, pač pa so postopki ustavljeni. Če pa postopki potekajo, ti tečejo mimo deležnikov.« Ministrstvo  pozivajo k oblikovanju delovne skupine, v kateri bodo enakovredno zastopane vse strani.

Za drugačno prerazporeditev sredstev

Med pripombami, ki jih je ŠOS poslal ministrstvu je tudi predlagan umik sredstev za razvojni steber, ki ukinja določena minimalna sredstva. ŠOS predlaga, da se določila o minimalni višini razvojnega stebra ne črta, ampak se zagotavljanje sredstev veže na realno rast BDP.

ŠOS je predlagal tudi drugačno razporeditev sredstev med zavodi na način, da se breme varčevanja enakomerno porazdeli med vse, a ob upoštevanju nastanka novih članic univerz. Zapisali so tudi, da so pri preračunih zasledili odstopanja glede na sprejeti rebalans proračuna za približno 1,2 milijona evrov.

Sprašujejo se tudi, »ali bi podajanje vmesnih poročil visokošolskih zavodov doseglo želene učinke glede na to, da gre za postopkovno zahteven proces, ki bo zavode dodatno administrativno obremenil, pri večjih zavodih pa je celo vprašljivo, ali je poročilo v zastavljenih rokih sploh mogoče pripraviti.« Predlagajo, da se umakne vsaj določilo o pripravi devetmesečnega poročila, saj morajo zavodi v vsakem primeru za fiskalno leto oddati celoletno poročilo. »Izvedba sanacije pa je v tako kratkem roku nemogoča«, so še zapisali. 

UL: osnutek je pravno nesprejemljiv

Osnutek nove uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov je nesprejemljiv tudi za senat Univerze v Ljubljani (UL) in kolegij dekanov, ki tako kot ŠOS, ne morejo razumeti zakaj je vlada za javno obravnavo osnutka namenila le štiri dni.

Po mnenju univerze je pravno nedopustno, da se stanje, ki je v nasprotju z ustavo, kot je bilo ugotovljeno z odločbo ustavnega sodišča s 14. aprila 2011, nadaljuje in celo spreminja na enak način.

Posebej še opozarjajo, da predlagana vsota - dobrih 164 milijonov evrov - ne omogoča izvedbe bolonjske reforme in pozivajo MIZKŠ, da javnosti pojasni »stališče do izpeljave zakonsko sprejetih obveznosti do študentov«.

Prav tako opozarjajo, da je bil lanski proračun UL 330 milijonov evrov, sredstva po uredbi pa predstavljajo manj od polovice denarja, potrebnega za delovanje univerze. Vsa ostala sredstva sicer pridobijo izključno na osnovi razpisov. Delež stabilnih sredstev za delovanje UL je enostavno premajhen za kvalitetno delovanje, še dodajajo na univerzi.