Tiskane izdaje
Ljubljana – Z valom beguncev v Slovenijo prihajajo tudi predsodki in strah, kaj tujci prinašajo. Razpravam o njihovem sprejemu so se priključile ksenofobične izjave, ki so opozorile na sivo področje sovražnega govora, ki je (še vedno) precej težko dokazljiv in pregonljiv. V Nemčiji so zaradi razpihovanja sovraštva proti beguncem že izrekli globo.
Pomisleki o prihodu beguncev v Slovenijo se pojavljajo tudi med politiki, ki v zvezi s tem opozarjajo zlasti na državno varnost. Te dni je zaskrbljenost zaradi krhanja kulture, ki bi se po mnenju NSi utegnilo zgoditi s prihodom beguncev, izrazila predsednica stranke Ljudmila Novak. »V Evropo prihaja na tisoče ljudi iz drugega sveta, kjer veljajo druge civilizacijske norme in navade, zato ni vseeno, kako se bo EU lotila tega problema, če ne želi spremeniti svoje kulturne podobe.« Posledice za slovensko kulturo pa očitno skrbijo tudi uporabnike Twitterja. Jože Zorc je v nedeljo beguncem zapisal dobrodošlico v Sloveniji, »deželi prašičev in ljubiteljev svinjine«, potem pa nadaljeval: »Ja, tudi vi boste jedli svinjino. Tradicija!«
Gnev na socialnih omrežjih
Žarišče fobije pred begunci so zadnje mesece postale spletne platforme, predvsem socialna omrežja in mediji, ki omogočajo komentarje uporabnikov. Precej pozornosti je zadnje dni deležen račun na Twitterju Sebastjana Erlaha, ki je zapisal, da bi Evropa z lahkoto rešila begunsko krizo z metki. Zapisal pa je tudi naslednjo idejo: »Dovoliti približanje zgolj na 500 metrov. Kar je več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje.« Erlah se je s tem odzval na objavo Lejle Irgl, ki meni, da bi morala biti »vstopnica v Slovenijo krstni list«. Lejla Irgl, ki je Erlahov odgovor nato ostro obsodila, pa je sestra Eve Irgl, ki je poslanka SDS in v državnem zboru vodi komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti.
Begunske tematike se je na družbenem omrežju lotila tudi odvetnica Lucija Ušaj: »Samo upamo lahko, da ne bodo nevladne organizacije začele zbirati medvedkov za muslimanske otročke …« V nadaljevanju pojasni, naj si njeni sledilci »ogledajo video, na katerem se otroci učijo rezati glave na medvedkih«.
»Pozivanje k nasilju, razširjanje nestrpnosti in stereotipov, ksenofobne izjave in populizmi so nehumane in neprimerne, celo kaznive oblike izražanja, ki ne sodijo v civiliziran javni diskurz,« so v odziv na mnoge sovražne objave na družbenih omrežjih zapisali v upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije. Poudarjajo, da ne smemo pozabiti, da so begunci ljudje z imeni in priimki, ki so pogosto žrtve zlorab, družinskih tragedij, vojnih grozot, ter da je begunska tragedija, ki jo spremljamo zadnja leta, posledica geopolitičnih in geostrateških dogajanj na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, o katerih mediji poročajo premalo ali skoraj nič.
Do sovražnih zapisov na družbenih omrežjih so kritični tudi v društvu Alternativna akademija, kjer pozivajo pravosodne organe, naj v takšnih primerih sprožijo kazenski pregon. »Zgolj odkrit in neposreden odziv ozaveščenih državljanov in uradnih organov bo v resnici preprečil, da bi se sod smodnika s sovraštvom do konca razplamtel,« so jasni v društvu.
Poleg tega, da bo treba poskrbeti za materialne in psihološke potrebe beguncev, se bo treba osredotočiti tudi na nepredvidljivo psihologijo množic pod vodstvom nacionalistov in politikov, ki si s hujskanjem in ksenofobijo radi tlakujejo pot na oblast, še dodajajo v Alternativni akademiji.
Pirc Musar: A je res potrebno, da nekdo s ta pravo puško nekaj naredi?
Spletno oko, točka za prijavo sovražnega govora, je v zadnjih dneh prejelo več prijav zoper zapise Sebastjana Erlaha pa tudi druge primere domnevno kaznivega sovražnega govora, uperjenega proti beguncem. O že omenjenem Erlahovem komentarju so ocenili, da vsebuje elemente sovražnega govora po 297. členu kazenskega zakonika, zato so prijavo posredovali policiji, nam je pojasnil Andrej Motl, koordinator projekta Spletno oko. Na njihovi spletni strani lahko vsakdo, z zgolj nekaj kliki, prijavi sovražni govor.
S policije so v zvezi z Erlahovimi zapisi sporočili, da so prejeli prijavo sovražnega govora in jo preučili. Na podlagi tega so v četrtek dopoldne iz službe kriminalistične policije poklicali dežurno državno tožilko na okrožnem tožilstvu v Ljubljani in ta je podala mnenje, da ne gre za sum storitve kaznivega dejanja. Danes na okrožnem državnem tožilstvu pravijo, da za zdaj niso dobili kazenske ovadbe ali poročila, zato tudi še niso sprejeli nobene odločitve.
Sovražni govor je po slovenski zakonodaji težko dokazljiv. Na to je pred časom opozorila tudi nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da je slovenska kazenskopravna definicija sovražnega govora zapisana tako, da mora neposredno pozivati k nasilju in ubijanju, »druge stvari ne gredo skozi to sito«.
O tem, če je tožilka res dejala, da ni znakov kaznivega dejanja, pa Pirc Musarjeva pravi: »Naj si gre ta tožilka pogledati vse zapise na Twitterju gospoda Erlaha; to ni ena izjava, temu gospodu to ni enkrat ušlo iz ust. Jaz sicer poskušam razumeti pravico do svobode izražanja, ampak ta ima meje. Pri pregonu sovražnega govora smo v Sloveniji nekako zelo previdni, jaz se tudi sama sprašujem - pa kaj bo sodu res izbilo dno? A je res potrebno, da nekdo s ta pravo puško nekaj naredi, da bomo rekli, zdaj je pa sovražna beseda imela škodljivo posledico? Ali bomo znali presoditi, da je na stotine takšnih tvitov lahko že razlog za določeno reakcijo tožilstva. Saj presojo je treba prepustiti njim, ampak se bojim, da so pogledali zgolj eno samcato izjavo, en samcat stavek, niso pa pregledali vsega.«
V Nemčiji sovražni govor stane 4800 evrov
V Nemčiji pa so že kaznovali Berlinčana, ki je na spletnem omrežju facebook večkrat pozval k sovražnosti in nasilju zoper manjšine. »Sem za to, da ponovno odpremo plinske celice in vanje stlačimo celotno zalego,« je objavil na svojem uporabniškem računu in si s tem prislužil 4800 evrov globe.
Nemčija, ki je za velik del beguncev končni cilj, kar moti predvsem desne skrajneže in neonaciste, je socialno omrežje facebook že pozvala, naj cenzurira rasistične komentarje. Nemški pravosodni minister Heiko Maas je vodstvo Facebooka povabil na sestanek, na katerem jih bo okaral, da kljub pritožbam uporabnikov ne storijo dovolj, da bi onemogočili rasistične in ksenofobične komentarje.
