Tiskane izdaje
Ljubljana – Delež žensk na položajih v politiki in javnem življenju je v Sloveniji na več področjih nad evropskim povprečjem, ponekod pa precej pod njim. Prav vse države na celini čaka še veliko dela, da bodo dosegle postavljene cilje enakosti spolov, opozarjajo v Svetu Evrope.
Komisija ministrov 46 držav članic Sveta Evrope si je leta 2003 postavila cilj, da bodo vsaj 40 odstotkov položajev na različnih ravneh političnega in javnega življenja zasedale ženske. Raziskava, ki so jo pred kratkim izvedli in objavili v Svetu Evrope, kaže, da je do uravnotežene zastopanosti po spolu še zelo daleč.
Samo dve od 46 držav – Finska in Švedska – sta dosegli 40 odstotkov ženske participacije v spodnjem domu ali enodomnem parlamentu, nobena država pa ga ni v zgornjem domu. Manj kot 17 odstotkov vodij držav in vlad, regionalnih vlad in županov po Evropi je žensk. Na vrhovnih sodiščih je tretjina sodnic, na ustavnih sodiščih 26 odstotkov. Največje nesorazmerje je med veleposlaniki, kjer je povprečno le 13 odstotkov veleposlanic.
Podatki za Slovenijo kažejo, da polovico članov vlade sestavljajo ministrice, občine pa vodi le 7,5 odstotka županj. Leta 2016 je bilo na vrhovnem sodišču 38,7 odstotka sodnic, na ustavnem pa 55,6 odstotka. V istem obdobju je bilo med veleposlaniki 29,5 odstotka žensk. V državnem svetu so med 40 člani le štiri svetnice.
Spodbuden podatek ali rezultat loterije?
Nikoli še ni bilo toliko poslank, kot jih je v sedanjem sklicu državnega zbora, ko predstavljajo 36,6-odstotni delež. Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije, ki je bila političarka in tudi predsednica Evropskega ženskega lobija, podpira prizadevanja, da bi se podatki spremenili na bolje, in poudarja, da imamo v parlamentu veliko več žensk kot kadarkoli v preteklosti zato, ker jih je večina prišla iz strank, ki niso mogle predvideti, kje so močne.
»Ko se pojavi nova stranka, ne ve, v katerih okrajih ima njihov kandidat večjo možnost, da je izvoljen. Izid je zato naključno lahko tak, da se delež žensk razporedi zelo dobro ali pa zelo slabo. Sistem pri nas je tak, da ni izvoljiv človek, ampak okraj. V okraju, kjer ima določena stranka visoko podporo, bo njen kandidat izvoljen, tudi če ga ne pozna nihče. A kje so močne, vedo samo tiste stranke, ki so šle skozi nekaj volilnih ciklusov.«
Druga stvar, ki se je, po njenem mnenju, pokazala, je, da ima večina žensk, ki so zdaj poslanke ali ministrice, svoje strokovno znanje in so lahko ponosne tudi na svoje prejšnje kariere, so pa brez resnične politične izkušnje. »Ni pošteno in realno od njih pričakovati, da bi čez noč postale političarke. Stranke nimajo kadrovske politike v smislu, da bi pripravljale svoje kandidate za delo, ki ga bodo opravljali, pa naj gre za županski položaj, mestnega svetnika, poslanca ali ministra,« meni Sonja Lokar.
Razlika v pogledu na svet
V 25 letih parlamentarizma so poslanke v sedmih mandatih 90-članskega državnega zbora zasedle 147 poslanskih mest. Izvoljenih je bilo 105 poslank, med njimi jih je 27 funkcijo opravljalo v več kot enem mandatu, kar pet jih je na poslanskih sedežih sedelo oziroma še sedijo štiri mandate. Vsi ti podatki so zbrani v publikaciji Poslanke državnega zbora, ki je eden prvih projektov lani ustanovljenega Kluba parlamentark.
Nekdanja poslanka in ljubljanska županija Vika Potočnik je ob predstavitvi publikacije omenila raziskavo iz leta 2014, po kateri je 63,5 odstotka moških še vedno menilo, da je mesto ženske doma, temu pa je prikimavalo kar 36,5 odstotka žensk. Potočnikova je izrazila željo, da bi sedanjim poslankam uspelo urediti prekarno delo, kjer tudi ženske izgubljajo svoj ugled in svojo ekonomsko stabilnost.
Majda Potrata, ki je bila kot predstavnica SD izvoljena v štirih zaporednih mandatih, je prepričana, da imajo ženske vsekakor boljši smisel za skupinsko delo: »Od svojega stališča znamo tudi odstopiti in prepoznati prednosti nasprotnega stališča.« Tudi nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek se strinja, da obstaja razlika v ženskem in moškem pogledu na svet: ženske so veliko boljše poslušalke in boljše v dialogu. Tudi sklepanje kompromisov jim gre bolje od rok, je pritrdila nepovezana poslanka dr. Mirjam Bon Klanjšček, ki pa ugotavlja, da jim moški včasih še vedno ne priznavajo enakopravne vloge.
