Spominska plošča po aferi JBTZ odkrita

Dogodek je spremljalo več sto ljudi, prinesli so cvetje in transparente v podporo Janezu Janši.

Objavljeno
31. maj 2013 15.06
JBTZ
Pi. K., Delo, STA
Pi. K., Delo, STA

Ljubljana - Na Roški cesti v Ljubljani so danes Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl ob 25. obletnici afere JBTZ odkrili spominsko obeležje. Manjkal je četrti od vpletenih v afero JBTZ Ivan Borštner. Dogodek je spremljalo več sto obiskovalcev, nekateri so prinesli cvetje, nekateri pa tudi transparente v podporo Janši.

Na obeležju je v nekaj stavkih opisan proces proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Slovesnega odkritja spominskega obeležja so se udeležili predsedujoči takratnemu Odboru za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, publicist Igor Omerza, zgodovinar Jože Dežman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, številni poslanci SDS in njihovi podporniki.

Na transparentih v podporo Janši v sojenju v zadevi Patria med drugim piše »Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja«, »Sodbe se še vedno pišejo v Murglah «in »Kučan režira 1988&2013«. 

Kot podrobno pišemo v današnjem Delu se je afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.