Spopad za minimalno plačo se nadaljuje

Ljubljana – Kot se je nakazovalo že ob sprejemu socialnega sporazuma, bodo sindikati vztrajali pri spremembi definicije minimalne plače. Sami bodo napisali spremembe zakona in jih vložili v državni zbor.

V največji sindikalni centrali ZSSS bodo k projektu redefinicije minimalne plačne še ta teden poskusili pritegniti tudi druge sindikalne centrale. »Odločili smo se, da naredimo, kar je možno; sindikalna delovna skupina bo pripravili predlog zakona, nato bomo zbrali 2500 podpisov, nato pa v 60 dneh še 5000 podpisov, s čimer bi zakon vstopil v parlamentarno proceduro,« napoveduje predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Ključna sprememba, ki jo bodo predlagali, je, da bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatek za nočno in nedeljsko delo, s čimer bi ju tisti, ki prejemajo minimalno plačo in so do njiju upravičeni, ker opravljajo takšno delo, prejeli posebej in si s tem nekoliko popravili plačo. Semolič ob tem poudarja, da jih je med 45.000 tistih, ki prejemajo minimalno plačo, le del upravičen do obeh dodatkov in da je strašenje delodajalcev o negativnih posledicah redefinicije neupravičeno. »Krivično je, da delavci, ki opravljajo to vrsto dela, ne bi prejeli dodatkov samo zato, ker delodajalci trdijo, da je to zajeto v minimalni plači.«

Med razlogi za takšno potezo sindikatov je tudi ta, da je med člani ZSSS veliko prejemnikov minimalne plače, ki pričakujejo spremembe. Predsednik KSS Pergam Janez Posedi nam je pojasnil, da bo o sodelovanju Pergama v kratkem odločilo predsedstvo. »Zanima nas ureditev te problematike tako, da bosta omogočena tudi razvoj plačnega sistem in diferenciacija tudi na zahtevnejših delovnih mestih.« Minimalna plača je zakonska kategorija in jo je mogoče določati in/ali višati oziroma nižati s spremembo zakona, medtem kot te spremembe nimajo neposrednega vpliva na druge kategorije plač, ki jih določajo kolektivne pogodbe. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pravi, da je poskus sindikatov »popolnoma napačna pot, saj bi jo morali reševati s socialnim dialogom, torej z vključitvijo vlade in delodajalcev v proces. Vse druge rešitve so slabše.«

Nesmiseln konflikt

Na ministrstvu za delo pravijo, da so s pobudo sindikatov seznanjeni, saj so se s podobnimi zahtevami ukvarjali že v okviru pred kratkim sprejetega socialnega sporazuma, a so jih iz njega na koncu umaknili, ker ni bilo soglasja. »Želeli bi dogovor s sindikati, da bi, ko bo njihov zakon vložen v parlamentarno proceduro, rešitve glede definicije iskali vsi socialni partnerji, tudi delodajalci,« pravi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Opozarja, da gre pri tem vprašanju za razmeroma majhen poseg v stroške dela, zato je konflikt ne tem področju nesmiseln. Na ministrstvu si prizadevajo tudi za druge načine reševanje pereče plačne problematike. Kot smo že poročali, bodo do konca leta pripravili osnutek nove davčne reforme, s katero bi lahko zvišali neto plačo, tudi minimalno. »Morda lahko z drugimi vzvodi dosežemo isti cilj: da bi zaposlenim od bruto plače ostalo več,« pravi ministrica.

Sindikati, vlada in delodajalci so prejšnji teden dokončno sprejeli socialni sporazum, a so problematiko minimalne plače zaradi nesoglasja umaknili, saj bi lahko sicer propadla pogajanj o celotnem sporazumu. Sindikatom je kljub temu uspelo doseči umik obveze, da je zakonske spremembe minimalne plače mogoče doseči le ob soglasju vseh treh socialnih partnerjev.