Janša in Krkovič ostajata v zaporu

Peterica sodnikov po naših informacijah zavrnila zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Patria.

Objavljeno
01. oktober 2014 17.02
Janez Janša med obravnavo na Okrožnem sodišču v Ljubljani 7.julija 2014.
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana – Petčlanski senat vrhovnega sodišča je po dveh dneh dela danes končal odločanje v zadevi Patria. Uradna odločitev ni znana, po naših zanesljivih informacijah so sodniki zavrnili zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili vsi trije obsojeni.

Če bi namreč vrhovno sodišče odločilo drugače in ugodilo zahtevam za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili Janez Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič, potem bi bila Janša in Krkovič že danes na poti iz zapora, Črnkoviču pa se konec tedna ne bi bilo treba zglasiti na začetek prestajanja dvaindvajsetmesečne zaporne kazni. Ker se to ni zgodilo, je mogoče sklepati, da je senat zahteve zavrnil. Zdaj obsojenim ostaja pot na ustavno sodišče.

Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da razglasitev sodbe ni predvidena. »Na podlagi odločitve, ki je bila sprejeta na seji senata kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, bo pripravljena pisna odločba, ki bo strankam v postopku posredovana predvidoma v enem mesecu. Do takrat dodatnih informacij v zvezi z odločitvijo oziroma njeno vsebino ne moremo posredovati.«

V senatu je bilo pet sodnikov vrhovnega sodišča, predsedoval mu je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Poleg njega so bili v senatu še vrhovni sodniki Vesna Žalik kot sodnica poročevalka ter Maja Tratnik, Marko Šorli in Damijan Florjančič.

Po nekaterih informacijah se zgolj sodnik Šorli ni strinjal z odločitvijo četverice in je glasoval proti. Pred rednimi sodišči se je primer Patria, v katerem so bili julija lani pred ljubljanskim okrajnim sodiščem Janša, Krkovič in Črnkovič obsojeni za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov, ljubljansko višje sodišče pa je aprila letos sodbo potrdilo, s tem končal.

Obsojeni, ki ves čas trdijo, da so nedolžni in da gre za politično motiviran proces, imajo zdaj še dve možnosti. Pravico lahko naprej iščejo na ustavnem sodišču in pozneje še na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so že med dosedanjimi postopki napovedovali, da bodo pravico iskali vse do Strasbourga.