Juncker z mladimi o pomenu EU za njihovo prihodnost

Kot EU ne moremo storiti ničesar, če države prej ne opravijo lastnega dela, je med razpravo z mladimi pojasnil Jean-Claude Juncker.

Objavljeno
03. marec 2017 00.11
Miro Cerar, predsednik vlade Republike Slovenije, Jean - Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, in Violeta Bulc, evropska komisarka, med mladimi v Festivalni dvorani, v Ljubljani, 2. marca 2017. [Miro Cerar,Jean-Claude Juncker,Violeta
Jure Kosec
Jure Kosec

Predsednik evropske komisije se je prvi dan svojega obiska udeležil javne razprave o prihodnosti EU in mladih v njej v ljubljanski Festivalni dvorani. Na vprašanja občinstva, ki je bilo sestavljeno iz predstavnikom mlajših generacij, sta poleg Junckerja odgovarjala tudi premier Miro Cerar in evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Občinstvo so zanimale različne tematike, od bele knjige in različnih scenarijev razvoja EU po brexitu do migrantske krize in vprašanja izginjajočih vrednot. Nekatera od vprašanj so obravnavala položaj mladih. Premajhna strukturiranost je interakcijo med nastopajočimi in javnostjo na trenutke naredila zmedeno. Večina odgovorov je bila posplošena.

Sporočila treh govorcev so bila precej podobna. Vsi so se zavzeli za več vključevanja mladih v procese sprejemanja odločitev, vsi so poudarili vlogo mladih in njen pomen za prihodnost sedemindvajseterice. Predsednik komisije Juncker je že na začetku poudaril razlike v pristojnostih komisije in pristojnostih nacionalnih držav pri reševanju problemov. Moč komisije je omejena, kot EU ne moremo storiti ničesar, če države prej ne opravijo lastnega dela, je pojasnil in se k tej razlagi nato še večkrat vrnil.

Ustvarjanje delovnih mest

Razprava je bila razdeljena na več delov, med katerimi so organizatorji objavljali rezultate kratkih anket, na katere je odgovarjalo občinstvo. Na vprašanje, kaj bi moral biti najpomembnejši cilj EU, je velika večina sodelujočih odgovorila, da ustvarjanje delovnih mest. Medtem ko je premier Cerar naštel ukrepe vlade za zmanjševanje brezposelnosti v državi, ki jih je v tem mandatu sprejela njegova vlada, je Juncker dejal, da se morajo mladi zavedati, da bodo morali v svoji karieri najverjetneje zamenjati vsaj deset delovnih mest. Čeprav je odločno proti prekarizaciji in delu za določen čas, je pojasnil, da mladim ne more obljubiti varnih zaposlitev. Evropska komisija je pri tem nemočna, saj evropski proračun za socialo znaša le 0,3 odstotka nacionalnih proračunov. Ključna je torej vloga nacionalnih držav.

Premier Cerar je poudaril, da si vlada ves čas prizadeva za reševanje problema prekarnega dela in na vseh področjih spodbuja zaposlitve za nedoločen čas. Vztrajal je, da razume bolečino in frustracijo mladih, ki ne začutijo izboljšanja razmer v gospodarstvu. Še najbolj optimistična je bila Violeta Bulc, ki je poudarila pomen digitalizacije za razvoj novih delovnih mest. Starejše generacije po njenem mnenju marsikdaj ne razumejo novih izzivov, ki jih prinaša razvoj. Mlade, ki so nezadovoljni s svojim položajem, je pozvala, naj ne obupajo. »Smo v gospodarskem porastu, delovna mesta se bodo ustvarjala.«

Usoda povezane Unije

Prihodnost EU je po besedah premiera Cerarja predvsem prihodnost mladih, »morate jo graditi skupaj z nami, bolje razumete moderne procese kot mi«. Mlajše generacije zato potrebujejo predvsem pogum. Po mnenju komisarke Violete Bulc morajo biti tudi aktivneje vključeni v sprejemanje odločitev. »Vi nam morate povedati, kako naj pomagamo.«

V zadnji od izvedenih anket sta dve tretjini občinstva na vprašanje Ali verjamete v prihodnost povezane Evrope, odgovorili pritrdilno. »Ponosen sem na ta rezultat, Slovenija je preveč polna pesimizma. Mladi si želite biti Evropejci,« je poudaril Cerar in pozval k širjenju pozitivnega duha tudi v druge države. Juncker je v odzivu na rezultat poudaril, da tudi on spada med ti dve tretjini. »Resnično sem prepričan, da je edina pot v prihodnost povezovanje,« je dejal, vse pa pozval, da morajo ostati Evropejci, če želijo ohraniti možnost razvoja v svojem življenju.

Pomanjkanje ambicij 

Evropejce v občinstvu in tiste, ki se na tak način neradi profilirajo, je zanimalo tudi, kateri od scenarijev razvoja EU, ki jih je predstavil v beli knjigi, se mu zdi najverjetnejši. »Nisem za razdrobljenost, zavzemam se za enotnost, kjer se vsi dobro razumemo,« je poudaril Luksemburžan, a pri temu dodal, da EU najverjetneje ne bo mogla napredovati na vseh področjih. »Če želimo ohraniti vsebino, moramo sprejeti Evropo več hitrosti,« v kateri različne države napredujejo z različnim tempom. »Morali se bomo navaditi, da vsi vsega ne bo mogli početi skupaj,« je pojasnil Juncker.

Vse bi bilo precej lažje, če bi se države gibale v isti smeri. EU bi lahko odločitve sprejemala veliko hitreje, je poudaril predsednik komisije. Po njegovem mnenju ne gre za postopke, ampak ambicije. »Če ambicije niso dovolj velike, bomo potrebovali več časa« za doseganje ciljev, je dodal.