Tiskane izdaje
Ljubljana – Država mora v letu dni popraviti zakon, da bo plačala vse stroške Osnovne šole Alojzija Šuštarja in drugih zasebnih osnovnih šol, je januarja odločilo ustavno sodišče. Poslanci SD zbirajo podpise za spremembo ustave, da bi se izvršitvi te sodbe izognili.
Še pred nekaj dnevi je bilo mogoče slišati, da bi SD postopek spremembe ustave lahko sprožila že včeraj, a jim iz vseh strank še niso »dostavili« podpisov. Neuradno je v poslanski skupini, ki jo vodi Matjaž Han, mogoče slišati, da imajo zagotovljenih 62 podpisov poslancev. Predlog za spremembo ustave bi lahko vložili in javnosti predstavili prihodnji teden. Z 62 glasovi je ustavo, če poslanci ostanejo složni, mogoče spremeniti. Za spremembo je namreč (večkrat) nujna dvetretjinska večina vseh poslancev, to je najmanj 60. Ob koalicijskih SMC, Desusu in SD naj bi podpise prispevali vsi poslanci obeh levih opozicijskih strank: ZL in Zaab.
A ko smo neuradne informacije o tem, da je vse dogovorjeno, preverjali, smo od poslancev SMC izvedeli, da v stranki še niso nič odločili. Eden od poslancev največje stranke, ki jih združuje 36 in ki lahko ustavi spreminjanje ustave, je celo ocenil, da gre za pravno slabo premišljen projekt, namenjen bolj promociji SD, in da »to ne bo uspelo«.
Kaj zahteva ustavno sodišče
Ustavno sodišče je po pritožbi staršev šoloobveznih otrok Antona in Bernarde Kokalj iz Vodic, Petra in Nike Gregorčič iz Ljubljane ter Zavoda sv. Stanislava, ki je lastnik Osnovne šole Alojzija Šuštarja, januarja odločilo, da mora država v letu dni popraviti zakonsko ureditev, da bo lahko tudi zasebnim šolam poravnala vse stroške izvajanja javno veljavnih programov, ne le 85 odstotkov. Starši so se pritožili, ker so morali doplačevati šolnino. Leta 2011 je država Osnovni šoli Alojzija Šuštarja nakazala 109.014 evrov manj kot bi primerljivi drugi šoli. Za ponazoritev: država pravkar z rebalansom za letos načrtovano vsoto 621 milijonov evrov za izvajanje osnovnošolskih programov povečuje za 14 milijonov – na 635 milijonov evrov. Dodatnih več sto tisoč evrov za zasebne šole, ki jih zahteva ustavno sodišče, ni vštetih.
Starši niso spodbijali, da morajo doplačati za dodatne učne vsebine (denimo verouk) in naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo, česar država zasebnim šolam tudi ne plačuje. Za odločitev, da je ureditev neustavna, in zahtevo, naj financiranje v letu dni izenačijo, se je ustavno sodišče odločilo, ker ustava zagotavlja pravico do brezplačnega osnovnega šolanja in tega ne omejuje glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Sodniki niso bili soglasni: odločili so s petimi glasovi za in štirimi proti.
Janša upa, da ne še drugič
SD bi člen, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, preoblikovala, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, da pa država v omejenem obsegu lahko financira tudi zasebne osnovne šole, če tako določa zakon.
S spremembo bi kot ustavno normo torej določili sedanji način financiranja in s tem razveljavili odločitev ustavnega sodišča. Starši, katerih otroci se šolajo na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, bi morali še naprej plačevati šolnino. Poslanci obeh desnih strank, SDS jih ima 21, NSi pet, spreminjanju nasprotujejo.
Predsednik SDS Janez Janša je povedal: »Če se bo zgodilo, bo to ponovitev. Poznamo primer iz leta 2000, ko so za to, da se ne bi uveljavil rezultat referenduma in odločba ustavnega sodišča, spreminjali ustavo čez noč. Takrat so zbrali zadostno večino. Tokrat, upam, je ne bodo. To bi spet rušilo pravni red, ki se ga na tak način ne sme popravljati. Če se to uveljavi kot praksa, bo vsaka koalicija, ki lahko zbere dvetretjinsko večino, spreminjala ustavo.«
Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je opozorila, da je eden od staršev, ki so dobili spor pred sodiščem, član NSi, in dodala, da tudi po sodbi država zasebnim šolam ne bo financirala vseh stroškov kot jih javnim. Zasebne šole so tudi le majhen delček sistema, zato ni smiselno govoriti, kako bo uničil javno šolstvo. Po oceni Novakove bi zasebnega moralo biti več, da bi starši in otroci imeli možnost izbire in bi se zato povečevala kakovost. »Gre le za politično potezo proti Cerkvi in staršem, ki hočejo svoje otroke dati v te šole,« je o predlogu SD, da bi spreminjali ustavo, dejala Novakova.
Na ministrstvu za šolstvo za zdaj še ne vedo, ali bi morali okoli 300.000 evrov, kolikor bi državo stalo izvrševanje odločbe ustavnega sodišča, vzeti iz sredstev, ki so namenjena javnemu šolstvu, ali pa bi jim ministrstvo za finance namenilo toliko več denarja. Vedo pa, da so do zdaj za 85 odstotkov financiranja zasebnih šol namenili okoli 2,7 milijona evrov in da bi jih, če bodo zasebne šole morali financirati stoodstotno, po novem na leto lahko porabili dobre tri milijone.
Država je dolžna plačevati javni program
Odločba ustavnega sodišča je med strokovnjaki in v širši javnosti naletela na veliko negodovanja in le malokdo ji je stopil v bran. Med temi je bil dr. Andraž Teršek z Univerze na Primorskem, ki pravi, da država seveda ni dolžna financirati zasebnega šolstva, je pa dolžna financirati javni program, tudi če ga izvajajo v zasebnih šolah. Če so med programi razlike, je to dolžna upoštevati že v zakonodaji. »Če sta program javne šole in javno veljavni program v zasebnih šolah izenačena, je odločba ustavnega sodišča jasna in utemeljena. Če pa je drugače, potem se mora država do tega jasno opredeliti in to tudi zakonsko urediti, ustavno sodišče pa bo na novo presojalo ustavno sprejemljivost te ureditve. Ne pogovarjamo se o financiranju zasebnega šolstva, država seveda ne bo financirala zasebnega, če ima javno šolstvo, ne bo ukinjala javnih šol in javnih programov, ampak se pogovarjamo o odločbi sodišča o določenem vprašanju, ki zadeva določene šole iz določenega razloga, in to je pojasnjeno v odločbi.«
Teršek svari pred manipulacijami in pred tem, da bi odločba ustavnega sodišča dnevni politiki služila kot gorivo za razvnemanje strasti. Po njegovih besedah bi javna razprava o stvari, ki ni bistvenega pomena, odvrnila pozornost od resnejših problemov, denimo od dogajanja na slovenskih univerzah, kjer se ustanavljajo študijski progami, ki obljubljajo študentom poklicne nazive in zaposlitev, čeprav se ve, da ne bodo imeli ne enega ne drugega. »Država to dovoljuje. Zdaj se bomo pogovarjali o treh milijonih evrov za peščico zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavni program, ne pogovarjamo pa se o več tisoč zavedenih študentih, ki imajo vse razloge za sodno uveljavljanje odškodninske odgovornosti.«
Zasebne šole, ki izvajajo javni program – v Sloveniji so tri, od tega ima ena, waldorfska, štiri enote, pri čemer je ljubljanska že do zdaj stoodstotno financirana – delujejo po posebnih pedagoških načelih. Za zasebno osnovno šolo montessori in waldorfsko šolo na spletni strani ministrstva piše, da dosegata minimalni oziroma nižji izobrazbeni standard, za zasebno šolo Alojzija Šuštarja pa, da je njen izobrazbeni standard enakovreden. V postopku pridobivanja akreditacije je tudi zasebna šola Lila, kjer poudarjajo, da si za javno veljavni program prizadevajo predvsem zato, da učencem ne bi bilo treba delati še izpitov v javni šoli (v zadnji triadi morajo naenkrat izkazati znanje iz sedmih temeljnih predmetov); dodatni denar je zanje drugotnega pomena, čeprav bi bil dobrodošel.
Cerkvene šole in javni denar
Koliko javnega denarja v drugih evropskih državah namenjajo za financiranje zasebnih šol, je težko ugotoviti, saj podatki govorijo le o tem, koliko gre iz javnega ali zasebnega vira za šolstvo, ne glede na to, kdo je ustanovitelj šole.
V Sloveniji večina otrok obiskuje javno šolo, evropsko povprečje pa je 82 odstotkov. Tudi sicer redki šolniki pravijo, da nekaj konkurence zasebnih šol kvečjemu pripomore h kakovosti javnega sistema, zato je po njihovem mnenju smiselno, da so zasebne šole, ki izvajajo javne programe, enako financirane kot javne. Dodajajo, da zasebne šole ni preprosto ustanoviti, saj bi jih – če bi bilo drugače – imeli veliko več. Toda bojazen ostaja tako med učitelji kot med strokovnjaki, ki svarijo pred tem, da bi v prihodnje nastajale nove zasebne šole na račun javnih.
