Tiskane izdaje
Ljubljana − Potem ko je že vse kazalo, da ima koalicija dovolj glasov za spremembo ustave, se je včeraj izkazalo, da zanjo med člani ustavne komisije ne bo dvetretjinske večine. SMC in Desus zdaj upe polagata v vladno novelo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki natančneje razmejuje javno in zasebno šolstvo.
Poslanci so odločanje o noveli pred časom zamrznili, saj je prednost imelo odločanje o spremembi 57. člena ustave, ki so jo pripravili v SD. Namesto današnje dikcije o obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ki se financira iz javnih sredstev, bi zapisali, da bo država osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financirala pod pogoji, ki jih določa zakon.
Za to možnost se je prejšnji teden ogrelo 60 poslancev koalicije, Levice in polovica poslanske skupine nepovezanih. A kot kaže, takšen zapis ne bo zdržal še glasovanja na ustavni komisiji, saj koaliciji do potrebnih 13 glasov manjka en glas, glas poslanca narodne manjšine Lászla Göncza.
»Vse kaže, da se postopek spremembe ne bo začel, ker za to ni potrebne večine. Zato menim, da trenutna razprava v državnem zboru ni potrebna in da sprememba ustave ne sme biti obvod za spoštovanje ustavnih odločb. Takšna praksa se ne bi smela uveljaviti,« je sinoči dejal prvak Desusa Karl Erjavec. Če gre za rešitev, ki bi bolje uredila financiranje javnega in zasebnega šolstva, bi sprememba lahko bila utemeljena, je prepričan.
Uresničevanje odločbe z novelo
Poslanci so včeraj na odboru za izobraževanje nadaljevali razprav o vladni noveli iz aprila. S tem je bil zadovoljen poslanec Göncz, saj meni, da uresničuje odločitev ustavnega sodišča (US) izpred treh let, da mora biti javno veljavni program tako v javnih kot zasebnih šolah financiran stoodstotno. Zasebne šole namreč zdaj iz proračuna prejemajo le 85 odstotkov za njegovo izvajanje. Spreminjanja ustave Göncz ne more podpreti, saj se je o tematiki jasno izreklo US.
Seja je bila prekinjena, zato je glasovanje o noveli pričakovati danes popoldne. V SMC bodo podprli dopolnilo Desusa, po katerem bi obvezni del javnega programa financirali stoodstotno, razširjenega pa sploh ne. Vladni predlog je sprva predvideval, da bi pokrili 85 odstotkov sredstev zanj, tako kot doslej.
Financiranje otrok, ne šol
Medtem v NSi in SDS menijo, da bi moral biti tudi razširjeni program, ki med drugim obsega individualno in skupinsko pomoč učencem, dopolnilni in dodatni pouk, podaljšano bivanje, jutranje varstvo in interesne dejavnosti, financiran v celoti.
Ljudmila Novak iz NSi je poudarila, da ne gre za financiranje zasebnih šol, ampak javno veljavnega programa »za naše otroke«, Jelka Godec iz SDS pa je navedla, da so vanje vpisani 1504 otroci kar predstavlja le 0,84 odstotka vseh šolajočih. V stranki so sicer že trikrat predlagali spremembo zakona po meri ustavne odločbe.
Janko Veber iz SD je razliko v financiranju obrazložil s tem, da za zasebne šole veljajo nižji standardi, Matej Tašner Vatovec iz Levice pa je dejal, da nekatere od njih vodi profit, druge točno določen svetovnonazorski cilj ter da potrebe po njih ni, saj v državi mreža javnih šol dobro deluje.
