Sprevrženi nameni ob financiranju šole Alojzija Šuštarja

Ustavna komisija je le razpravljala, ali spremeniti ustavo, da bi obšli sodbo o financiranju šole v lasti Zavoda svetega Stanislava.

Objavljeno
09. marec 2016 20.08
acr OŠ Alojzija Šuštarja
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana − »Samo razprava bo, glasovanja pa najbrž ne,« je že pred današnjo sejo ustavne komisije predsednik državnega zbora Milan Brglez potrdil, da je v zadregi. Ustavna komisija razpravlja, ali bi v ustavi določili, da lahko zasebne osnovne šole država še naprej financira le delno.

Pirnat: Ne s sprevrženim namenom

Vzroka za zadrego predsednika ustavne komisije Milana Brgleza, zaradi katere odločanja o začetku postopka spreminjanja ustave danes ni bilo, sta bila kar dva. Oba je opisal poročevalec skupine pravnikov, ki je ocenila predlog spremembe ustave, Rajko Pirnat. Državni zbor lahko spremeni ustavo, ne sme pa tega storiti s »sprevrženim namenom« nadigrati ustavno sodišče, je Pirnat opozoril že v strokovni skupini.


Danes je poročilo te skupine in svoj pomislek tudi predstavil poslancem. Drug vzrok za Brglezovo zadrego je, da so bili v strokovni skupini tako različnih stališč, da jim ni uspelo pripraviti usklajenega mnenja niti o vprašanju, ali strokovna skupina predlog spremembe ustave podpira ali ne.

Kako uskladiti Potrato in Štuheca

Zelo različna stališča pravnih strokovnjakov, vsaka od parlamentarnih strank je vanjo imenovala enega, kažejo tudi na razlike med stališči strank. Soglasja med nekdanjo poslanko Majdo Potrato, ki jo je v skupino predlagala SD, in teologom Ivanom Štuhecem, ki ga je predlagala SDS, o financiranju šol v lasti verskih skupnosti ne bi dosegel nihče, je bilo zadnje dni slišati med pravniki v parlamentu. Na posnetku nekdanja poslanka SD Majda Potrata:


Večinsko pa so bili strokovnjaki proti spreminjanju ustave. Pirnatovo opozorilo o spornosti ravnanja s »sprevrženim namenom« ima težo, v skupino ga je predlagala največja stranka – SMC.

Na posnetku je teolog Ivan Štuhec:


Da bo za spremembo ustave o financiranju osnovnih šol težko zbrati dvetretjinsko večino poslancev, se je pokazalo že pred več kot letom, ko je Matjaž Han (SD) začel zbirati podpise zanjo. Najprej je menil, da se bodo pridružili tudi poslanci SMC. Vendar podpisov iz največje poslanske skupine, ki združuje 35 poslancev, ni bilo. Brez njih pa, ker na poslance SDS in NSi ni upati, ustave nikakor ni mogoče spreminjati.

Ali SD le nabira točke?

Han je podpise začel zbirati skoraj takoj po tem, ko je ustavno sodišče januarja lani odločilo, da mora državni zbor ureditev v letu dni popraviti tako, da bo tudi obvezni program zasebnih osnovnih šol financiral v celoti, in ne le 85-odstotno. Pritožili so se starši, ki morajo za šolanje otrok na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati, prav tako na Zavodu svetega Stanislava, ki je lastnik šole.

Neuradno so v SMC pred letom menili, da si poskušajo v SD s predlogom, da bi s spremembo ustave obšli sodbo ustavnega sodišča, le nabirati politične točke. Postopek spreminjanja je SD, ker so iz SMC to zavrnili, sprožila le s podpisi poslancev Desusa, ZL in nepovezanih. Pirnat bo danes, ko bo razložil, da večina strokovnjakov nasprotuje Hanovemu predlogu, poslancem predstavil še drugačno zamisel, ki jo je ponudil profesor pravne fakultete Franc Grad.

Grad bi v ustavi določil, da država financira zasebne šole iz javnih sredstev samo takrat, kadar osnovnošolskega izobraževanja ni mogoče zagotoviti z javno šolo. A kot je slišati neuradno, niti za to zamisel ne bo večine, pravno pa, je ocenil Pirnat, vsebuje vsaj toliko težav kot osnovni predlog Matjaža Hana.

Posnetek kaže današnjo razpravo ustavne komisije:


Kaj je težava SMC

Zadrega za največjo stranko je, ker bi do najpozneje januarja letos morala v državnem zboru že popraviti ureditev financiranja osnovnih šol. Ker ni, se je vpisala med kršilce določb ustave o pravni državi in delitvi oblasti. Neizvršitve sodb ustavnega sodišča v zgodovini niso novost, bo pa to prva za SMC, ki državi vlada slabi dve leti.

V vrhu parlamenta opozarjajo, da je bila sodba ustavnega sodišča posledica nepremišljenega ravnanja pri urejanju financiranja osnovnih šol v zadnjih desetletjih, rešitev vseh težav pa hitro ni mogoče najti.

Na ustavnem sodišču je generalni sekretar Sebastian Nerad, ko smo preverjali, ali se je zaradi nespoštovanja sodbe ustavnega sodišča morda kdo že pritožil, odgovoril: »Novih pritožb nimamo.«