Ljubljana - Fakulteta za upravo je v času njenega dekanovanja po besedah dr. Stanke Setnikar Cankar več kot štirideset odstotkov denarja pridobila iz neproračunskih oziroma tržnih virov, in sicer predvsem iz plačila šolnin izrednih študentov, ki so se šolali bodisi v Ljubljani bodisi na drugih lokacijah prek pogodb z ljudskimi univerzami. Za izvajanje študija so zaposlili toliko ljudi, kolikor so jih le lahko dobili.
V oči bode znesek, ki ste ga tedaj prejeli za svoje delo. Ali ne bi mogli za ta znesek zaposliti več mlajših kolegov?
Ko se je to še dalo, smo zaposlili okoli deset asistentov. Ampak v tem obdobju je fakulteta izjemno rastla, dobili smo evropsko akreditacijo in povečali število programov, zato smo potrebovali še več pedagoškega osebja.
Zaposleni ste plačilo za dodatno delo prejemali prek avtorskih pogodb, ne pa, denimo, prek s. p. ali d. o. o., kjer bi bili bolj skriti. Je bila ta odločitev z današnjega vidika naivna?
Lahko bi rekli, da ja. Preveč smo bili zavezani zakonitosti. To vprašanje je eskaliralo, ko so posamezniki, zaposleni na naši fakulteti, začeli ustanavljati zasebne fakultete in s skoraj enakim programom in znanjem, ki je nastalo na naši fakulteti, začeli privabljati študente in konkurirati matični fakulteti. Imeli smo kar precej sporov znotraj kolektiva. Po eni strani je bilo težko prepričati sodelavce, da se moramo odločiti za čisto situacijo. Če smo v javnem sektorju, ne smemo sedeti na dveh stolih, ustanavljati zasebnih podjetij in denarja kanalizirati na ta način.
Tudi predsednik vlade Miro Cerar ima v nazivu svojega s. p. svoje ime, tako da podatkov o njegovih prihodkih ni težko poiskati. Dejal je, da jih je pojasnil že pred volitvami. Vaš dodatni zaslužek je približno dvakrat višji. Toda vprašanje, ali je mogoče ob redni plači zaslužiti toliko denarja, velja najbrž za oba. Ali pa je razlika tristo tisoč evrov že tako velika, da jo je težje pojasniti?
Vem, da je višina zneska eden od vzrokov, zakaj sem tako izpostavljena. Poudarjam, da so bile razmere tedaj specifične. Zneski so bili nakazani v času preoblikovanja neke razmeroma male inštitucije z malo zaposlenimi. Toda povpraševanje po našem znanju in programih je bilo izjemno. Največ prihodka smo pridobili v letih, ko smo imeli vsako leto okoli tri tisoč izrednih študentov. Odločali smo se med tem, ali bomo svojo delovno obveznost v okviru normativov opravili v Ljubljani, ob tem raziskovali, da bomo izpolnili habilitacijske zahteve in imeli še dovolj prostega časa, ali pa bomo vendarle izkoristili to povpraševanje ljudskih univerz, s katerimi smo imeli pogodbe, in ponudili naš program po Sloveniji.
Nekateri so, ko so izvedeli za vaš odstop, obžalovali, da odhaja ministrica, ki je imela posluh za njihove probleme in za sistemska vprašanja, drugi, predvsem predstavniki sindikatov in tisti, povezani z visokošolskim zakonom, so bili do vas bolj kritični. Se je vaše ime zato pojavilo v Supervizorju? Je vse skupaj povezano z visokošolskim zakonom?
To bi morali vprašati njih. Od vsega začetka sem zastavila odprt program s prioritetami, kot so sprememba zakonodaje (zakon o visokem šolstvu in ZOFVI), kurikula in zunanje evalvacije kakovosti.
Ko je KPK razkrila podatke o prejemkih fizičnih oseb, ste se znašli na drugem mestu seznama prejemnikov visokih honorarjev. Obenem ste najbolj prepoznavno ime na tem seznamu. Mnogih drugih s seznama javnost skoraj ne pozna.
Pri javni objavi teh 120 imen me predvsem moti neenakopravna obravnava. Izpostavljeni smo tisti, ki nismo želeli ničesar skrivati, ki smo delovali transparentno prek inštitucije, kjer smo bili zaposleni, zaradi česar je imela korist tudi inštitucija. Na tem seznamu ne boste našli tistih zaposlenih v javnem sektorju, ki so dodatno delo opravljali prek zasebnih podjetij, zavodov ali centrov odličnosti. Zato je ta javna objava nesorazmerna vsaj v svojem javno objavljenem namenu, da naj bi bilo delo v javnem sektorju transparentno.
V neenakopravnem položaju smo tudi glede na čas zajemanja podatkov. Pri nekaterih so podatki prikazani za obdobje dvanajstih let in so zato zneski višji, pri nekaterih pa za krajše obdobje, devet ali deset let. Ne vem, zakaj je tako.
Kako pa to veste?
Poznam konkreten primer iz svoje fakultete. Ta primer kaže na tendecioznost KPK, ki je objavila podatke, ne da bi jih prej preverila in tako zagotovila enakopravno obravnavo. Predsednik KPK je na tiskovni konferenci obenem izjavil, da gre za denar davkoplačevalcev. To je še ena netočnost, kajti sredstva, s katerimi razpolagajo fakultete, se po virih razdelijo na proračunska sredstva, to je denar davkoplačevalcev, neproračunska oziroma tržna sredstva in posebej se evidentirajo evropska sredstva, ki jih pridobimo na razpisih.
V obdobju, ki ga zajema Supervizor, smo na naši fakulteti imeli 53.662.000 evrov prihodkov, od tega je bilo proračunskih sredstev dobrih 29 milijonov, neproračunskih pa 23 milijonov in pol.
Če bi KPK želela izpostaviti sistemski vidik financiranja v visokem šolstvu, bi zadoščala objava brez imen. Poimenski podatki pa so zgodbi dali čisto drugo konotacijo.
Če je bilo torej vse legalno, zakaj ste odstopili?
Ponovno poudarjam, da ni bilo ničesar nezakonitega, da ne obstaja sum korupcije in da ni bilo konflikta interesov. Ker pa kot političarka sodelujem v postopkih, ki bodo odpirali tudi vprašanja spremembe sistema in zakonodaje, sem si postavila vprašanje, ali lahko nekdo, ki je bil medijsko linčan, opravlja svoje delo. Presodila sem, da ga ne bom mogla opravljati in da bo izrabljanje te objave škodovalo delu ministrstva, zato sem se odločila, da ponudim odstop.