Status begunca bi preverjali na pet let

Zakon o mednarodni zaščiti: parlamentarne stranke razdeljene, kako bi zaostrili azilna pravila.

Objavljeno
09. februar 2016 18.16
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana - Od začetka letošnjega leta do včeraj je v Slovenijo vstopilo 77.354 beguncev, 17 jih je zaprosilo za mednarodno zaščito. Čeprav zanimanje prebežnikov za to, da bi status begunca pridobili v Sloveniji, ostaja zelo skromno, se napoveduje živahna razprava o noveli zakona, ki ureja to področje.

Letos je Slovenija priznala azil devetim ljudem, lani v vsem letu 45. Decembra je vlada sprejela novelo zakona o mednarodni zaščiti predvsem zaradi prenosa evropske zakonodaje v nacionalni pravni red, bistvene novosti pa so, kot je zagotavljala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, namenjene preprečevanju zlorab oziroma odvračilnemu učinku. Zakon med drugim predvideva krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih, kjer vložitev pravnega sredstva ne zadrži izvršitve, omejuje možnost vlaganja ponovnih prošenj in odpravlja nekatere denarne pomoči.

Od četrtka vroča razprava

Vladni predlog bo od četrtka v drugi obravnavi parlamentarne procedure, na seji odbora za notranje zadeve pa se bodo nedvomno kresala mnenja, saj se delu poslancev zdi predlog nedopustno omejevanje možnosti zaščite ljudi, ki bežijo pred preganjanjem, drugim pa se zdijo popravki preblagi, ker niso prilagojeni sedanjim evropskim razmeram. Dopolnila so vložile skoraj vse opozicijske poslanske skupine, nameravala jih je tudi koalicija, a se SMC, SD in Desus o njih niso mogle poenotiti. Konec minulega tedna je zakrožil seznam predlogov sprememb k noveli, ki naj bi nastali v vladi in jih je posvojil SMC, med njimi pa je nekaj takšnih, ki bi precej spremenili predpise.

Ena od novosti je, da bi bil status begunca omejen na pet let, po tem obdobju bi o njem spet odločali; subsidiarna zaščita bi lahko trajala največ tri leta.

Kdor je doslej dobil status begunca, ga je imel za zmeraj, ponavadi dokler ni postal državljan ali se odselil drugam. Za hitrejše in učinkovitejše postopke bi črtali obveznost seznanjanja prosilcev z informacijami, ki so javno dostopne. V predlogu je bilo še nekaj določil, ki za SD in Desus niso bila sprejemljiva in naj jih po včerajšnjem sestanku predstavnikov koalicije ne bi bilo več.

Se pa nekateri od predlogov ujemajo z dopolnili, ki sta jih vložili SDS in NSi. Ti stranki sta prepričani, da je treba pogoje za pridobitev azila v Sloveniji zaostriti. V NSi so prepričani, da vladni predlog preveč širi krog ljudi, ki štejejo za družinske člane, in da bi morali biti iz definicije izvzeti bratje in sestre prosilca, njegovi roditelji (če je polnoleten) in daljni sorodniki. Prav tako bi uzakonili kvoto ljudi za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000. Po SDS pa bi moral tujec takoj ob vstopu dati namero in v treh dneh vložiti prošnjo za azil z dokazili vred. Ukinili bi vse oblike denarne pomoči. Status begunca, ki bi bil omejen na eno leto, pa bi se lahko odvzel pravnomočno kaznovanim ali storilcem prekrškov z elementi nasilja.