Tiskane izdaje
Komisija zahteva sejo celotnega zbora
Takšno ravnanje notranjega ministrstva je po mnenju članov komisije popolnoma nesprejemljivo, je dejal Grims in povzel, da so zato zahtevali razpravo celotnega državnega zbora na zaprti seji o temi, ki je varnostno najbolj problematična in zahtevna od časov osamosvojitve naprej.
Grims je opozoril, da je bil proti zahtevi za razpravo vseh poslancev o vladnih načrtih le predstavnik SD Matjaž Nemec (SD). Ta je pozneje za Delo pojasnil, da je bil proti, ker ocenjuje, da varnostnih vprašanj ne bi smeli zlorabljati za interese notranje politike. »Moj predlog je, da bi se namesto množice izrednih sej politični vrh poskusil najprej poenotiti, kako ravnati. Predsedniki vseh strank bi se morali sestati in se pogovoriti.«
Razprava celotnega zbora ne bo hitro. Februarja so namreč zimske počitnice in bo redna februarska seja zbora zato šele v začetku marca. Hitreje se lahko odvrti le, če bodo poslanci zbrali podpise in zahtevali izredno sejo zbora.
Grims je povedal, da sta v tiho sobo državnega zbora zjutraj prišla le šefa Sove in vojaške obveščevalne službe ter državni sekretar ministrstva za obrambo. O scenarijih, kako se bo država odzivala na zaostrovanje migrantske krize, pa ni mogoče govoriti brez ministrstva za notranje zadeve, ki je pripravljalo te strateške dokumente in scenarije. Grims je dodal, da so na seji slišali celo, da drugi v pripravo teh dokumentov niso bili vključeni, »kar odpira vprašanje, kaj ti dokumentni, če obstajajo, sploh so«.
Aretacije Alžircev v Nemčiji
»Očitno ti dokumenti niso učinkovit operativni načrt,« je ocenil predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb in dodal, da so iz avstrije včeraj napovedali dnevne kvote migrantov, ki so jih pripravljeni sprejeti, nad čimer je naše notranje ministrstvo izrazilo veliko presenečenje. »V primeru migrantske krize se ni mogoče zanašati na nikogar, na noben dogovor, sami moramo poskrbeti za našo varnost,« je dejal Grims.
Da obstajajo štirje scenariji, je pred tednom v oddaji Tarča javne televizije razkril zunanji minister Karl Erjavec (Desus), ki pa zaradi varovanja interesov države podrobnosti ni bil pripravljen predstaviti. Prejšnji teden, ko je komisija za zaprtimi vrati govorila o piknikih v okolici Ljubljane, na katere so prihajali tudi salafisti iz evropskih držav, je Franc Trček (ZL) predlagal, da bi jih ministrstvo za notranje zadeve seznanilo z vsemi elementi teh štirih zaupnih scenarijev, ki zadevajo varnostna vprašanja.
Ti načrti so pomembni tudi za delo obveščevalnih služb, je opozoril Grims in dodal še, da bi bila razprava, kako se odzivati na morebitne zaostritve migrantske krize, pomembna tudi zaradi včerajšnjih dogodkov v Nemčiji, kjer so aretirali več migrantov. Vsi so domnevno iz Alžirije, kjer ni vojne in torej niso begunci. Delovali so v azilnih centrih in v Nemčijo pripotovali lani jeseni po balkanski poti, torej čez Slovenijo, je dejal Grims in dodal, da je komisija lani opozarjala na pomanjkljiva in celo nikakršna varnostna preverjanja prebežnikov, ki so vstopali v državo.
Morda je, kot pravi Grims, to razlog za »ignoranco« ministrstva do poslancev.
Kaj nam pa morete, morete, morete
»Vlada nas že zopet ni presenetila. Danes ni bilo nobenega iz ministrstva za notranje zadeve. Z izgovorom, ki so ga poslali včeraj malo pred peto popoldan, da to presega pooblastila komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Zakaj me ni presenetilo? Ker ta vlada že večino časa tako deluje. Na način, kaj nam pa morete,« je po kratki jutranji seji komisije za nadzor obveščevalcev povedal Franc Trček (ZL).
Na vprašanje, ali po njegovi oceni notranje ministrstvo sploh ima načrte za soočanje z migrantsko krizo, je odgovoril: »Upam, da kakšne načrte imajo. Vem pa, da na nek način vlada s tem ravnanjem zdaj drži košarico SDS, ki predlaga svoje rešitve, s katerimi se pa večina državljanov ne strinja.«
Trček je ocenil, da radikalni pristopi spodbujajo nestrpnost, posledica pa je radikalizacija na vseh straneh, česar potem ni več mogoče nadzorovati. »Službe, kot so naša Sova in sorodne, priznavajo, da jim zmanjkuje resursov in časa za ustrezno soočanje z nastalo situacijo,« je še opozoril Trček.
