Stranke, kot kaže, sramežljivo v boj s Pahorjem

Ljubljana – »SMC o tem ni odločala. Niti sam se nisem,« je predsednik državnega zbora Milan Brglez odgovoril, ali bo kandidat največje stranke za predsednika republike.

Čeprav bo Milan Brglez predsedniške volitve razpisal šele prihodnje leto poleti, se že pojavljajo ugibanja o možnih kandidatih, med njimi je njegovo ime. Sedanji predsednik Borut Pahor je že namignil, da se bo za najvišji položaj v državi potegoval še enkrat, ni pa znano, ali bo to storil kot kandidat stranke SD, ki jo je nekoč vodil. V SD so pojasnili, da bodo za Pahorjem stali tudi tokrat, če se bo predsednik republike odločil kandidirati strankarsko. Da svojega kandidata sploh bodo iskali, za zdaj napovedujejo iz tretje največje stranke v državnem zboru. Desus bo kvečjemu podprl katerega od kandidatov, ki se bodo potegovali za ta položaj.

Na desni vsak s svojim

V SDS so, kot je povedal piarovec stranke Miro Petek, razpravo, koga predlagati za predsednika republike, začeli, postopkov evidentiranja kandidatov pa še ne. »Ne,« je namige, ali bo spet predsedniški kandidat te stranke, zavrnil evropski poslanec in podpredsednik SDS Milan Zver.

Opozicijska NSi bo na volitvah poskusila s svojim kandidatom, med možnimi pa se pojavlja vodja njihove poslanske skupine Matej Tonin. Predsednica Ljudmila Novak je povedala, da so postopke evidentiranja sprožili, imena bodo zbirali do novega leta. SLS nima poslancev, a Marko Zidanšek, kot pravi, vodi finančno močno stranko, ki je vplivna na lokalni ravni in ima evroposlanca, a pogovorov o skupnem kandidatu ni. »Iščemo svojega,« je dejal.

Nekdanja premierka Alenka Bratušek pojasnjuje, da sama ne namerava kandidirati, v Zavezništvu socialno liberalnih demokratov (ZSLD) pa o možnosti, da bi svojega kandidata ponudili, še razpravljajo. Odločitev bo znana v začetku prihodnjega leta. Uganka je tudi opozicijska koalicija Združena levica, ki ji – čeprav se volilno leto bliža – iz treh strank še ni uspelo sestaviti skupne, sporočajo pa, da jim to, »kdo bo čez več kot leto dni zasedel protokolarno funkcijo predsednika države«, ni prioriteta.

Največ ugibanj je prav o kandidaturah SDS in SMC, za kar obstaja nekaj vzrokov: največja vladna in največja opozicijska stranka sta, kot prikazujemo grafično, finančno daleč najmočnejša igralca, ki z lahkoto plačata tudi tri predsedniške kampanje. Lani, ko ni bilo pomembnih volitev, so vse stranke poslovale pozitivno in varčevale za volilna leta. Omenjeni stranki sta pridelali polmilijonski plus – s čimer bi bilo mogoče poravnati deset kampanj Boruta Pahorja pred štirimi leti. Pomembnih volitev ne bo niti letos in bilance vseh strank se bodo še popravile. Velikanskih vložkov, kakršnim smo bili priča leta 2007, za predsedniške volitve ni pričakovati. Bodo pa morda večji kot pred petimi leti, ker bodo te volitve uvod v parlamentarne, ki bodo za vse stranke zelo pomembne in bodo večini tudi izpraznile denarne rezerve sredi leta 2018. Takoj po njih bodo še lokalne volitve.

Jelinčič bi kandidiral

Težava, ko gre za tekmo s Pahorjem, je, opozarjajo tako na politični levici kot na desnici, da ima že izvoljeni predsednik prednost. Na prejšnjih volitvah je povrhu dokazal, da lahko zmaga brez denarja, ki ga še za kampanjo, ki jo je imel, ni bilo. Revizija računskega sodišča je pokazala, da je SD, ki mu je vodila posle, račune plačevala s krepko zamudo. Čeprav je bila kampanja trikrat skromnejša od vložka takrat še predsednika republike Danila Türka. Za nestrankarske kandidature so se v preteklosti pogosto odločali kandidati, ki jih je podpiralo več strank ali ki so poskušali ustvariti vtis, da so nad strankami. Fenomen zmage skoraj brez denarja je bil začetek nenavadnega trenda. Na enak način, z manjšim proračunom kot konkurenti, je na evropskih volitvah zmagal Milan Zver, SMC pa na parlamentarnih. Ena možnih razlag je, da kampanje ne potekajo več le na tradicionalne načine, ki jih pokažejo število plačanih oglasov in podobni stroški.

Udeležbo na predsedniških volitvah pa je že potrdil predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki je že večkrat kandidiral. »Bom kandidiral,« je napovedal. A Jelinčič nima več treh poslancev in bo za kandidaturo zato moral zbirati tri tisoč overjenih podpisov državljanov.