Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so dosegli načelno soglasje glede ustavnih sprememb referendumske ureditve, za katere imajo zagotovljeno dvotretjinsko večino v DZ, je po sestanku v DZ povedal predsednik vlade Janez Janša. Med drugim so se dogovorile tudi za 35-odstoten kvorum, potreben za veljavnost referenduma, piše STA.
Kot je v izjavi medijem povedal Janša, so se načelno uskladili tudi o tem, o katerih vsebinah ne bomo smeli odločati na referendumu.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je pojasnil, da kvorumu nasprotuje NSi.
Najtrši oreh pred srečanje kvorum
Pred srečanjem je bilo težko napovedati, ali bo politika dosegla dovolj visoko soglasje za spremembe referendumske ureditve na ustavni ravni. Doslej se je izkazalo, da je najtrši oreh kvorum - odstotek udeležbe volilnih upravičencev na referendumu, da je ta veljaven - zato so v zadnjih dneh v koaliciji potekala usklajevanja, kako razrešitvi to vprašanje.
Kaj so povedali pred sestankom?
Kot nam je pred sestankom povedal predsednik državnega zbora in predsednik Državljanske liste Gregor Virant, ki je avtor spremenjenega ustavnega besedila (90. člen), o katerem se bodo danes izrekale stranke, je bil v zadnjih dneh izoblikovan nekoliko drugačen predlog glede tega, kdaj je referendum veljaven. Spomnimo, Virantov predlog daje odgovore na tri doslej najbolj izpostavljene dileme veljavne referendumske ureditve. To so: kdo lahko predlaga referendum, katere zakonske vsebine na referendum ne sodijo in koliko volilnih upravičencev se mora referenduma udeležiti, da je ta veljaven. Virant je v razpravo strankam ponudil naslednji predlog:
- referendum lahko zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa več tretjina poslancev in državni svet;
- referendum je prepovedan o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru, če bi bile lahko prizadete človekove pravice ali bi lahko nastale druge protiustavne posledice;
- izid referenduma je veljaven, če se referenduma udeleži najmanj štirideset odstotkov državljanov, ki imajo volilno pravico (kvorum).
Zdaj je prišlo, tako Virant, do nekoliko preoblikovanega predloga glede kvoruma, saj se je izkazalo, da je prav znotraj koalicije glede tega vprašanja največ razlik. Kvorumu niso bili tako naklonjeni niti v SDS, niti v SLS in NSi. Veljavnosti referenduma tako ne bi več vezali na udeležbo 40 odstotkov volilnih upravičencev, ampak - gre za predlog, ki še ni razdelan v podrobnostih - na odstotek tistih, ki so se ga udeležili, a so glasovali proti. Gre za ureditev, ki jo poznata Danska in Irska, pri nas jo v razmislek ponuja dr. Igor Kaučič z ljubljanske pravne fakultete. V omenjenih državah je tako predlog zakona, ki je pod referendumsko presojo, sprejet, če ga ne zavrne večina volivcev, ki so se referenduma udeležili.
Pred današnjim sestankom nam v SDS niso hoteli razkriti, kakšna izhodišča za spremembo referendumske ureditve bodo zagovarjali, dejali so le, da vztrajajo na tistem, kar so povedali pred tednom dni. To pa je, »da spremembam ustave glede referendumske ureditve ne nasprotujemo, imamo pa nekatere zadržke. Predvsem zaostrovanje pogojev za prag veljavnosti referendumskega odločanja je vredno tehtnega razmisleka. V kolikor bo namreč kvorum previsok, bodo lahko referendum odločili tisti, ki jih javno odločanje ne zanima in se referenduma ne bi udeležili. Zaradi prenizke udeležbe bi bili referendumi neveljavni in logičen sklep je, da bi se s tem možnost referenduma praktično ukinila. Še vedno pa bi se nam zdela smiselna uvedba enega referendumskega dne.«
Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je povedal, da imajo v stranki kar precej pomislekov. Po njihovem bi morali še bolj natančno opredeliti, o katerih zakonih referendum ni mogoč, glede kvoruma so zadržani, v vsakem primeru se jim zdi prag 40 odstotkov previsok, lahko bi našli kompromis pri 20 odstotkih. Prepričani pa so, da če se na referendumu odloča o res pomembnih zadevah, potem tudi udeležba ni problem. Matej Tonin, vodja poslanske skupine NSi, nam ni želel natančno razjasniti, kakšno stališče bodo zastopali na sestanku, saj »so vprašanja prepletena, še vedno se iščejo različice in kompromisne rešitve.« Iz SD so sporočili, da so za 30-odstotni kvorum, omejitev referendumov po vsebini in da se predlagateljstvo za referendum omeji na 40.000 volivcev ali najmanj 60 poslancev.
Še pred prvim sestankom pri premieru Janši pa so se v Desusu zavzemali za spremembo referendumske ureditve na dveh točkah: referendumsko zahtevo je treba prepustiti volivcem, vendar ne 40.000, ampak 60.000 in nujno je določiti kvorum za veljavnost referenduma, čeprav se stranka do odstotkov nujne udeležbe volivcev še ni opredelila. V PS so za spremembe referendumske ureditve. Rešitve vidijo v omejitvi predlagateljstva referenduma (samo 40.000 volivcev), določitvi kvoruma in vsebinskih omejitvah zakonov, ki ne morejo biti predmet referendumske presoje.
