Tiskane izdaje
Ljubljana – Po skoraj štirih letih priprav bo ustanovljena Piratska stranka Slovenije, ki bo, podobno kot njene »sestrske« stranke v Nemčiji, na Švedskem in drugod po Evropi, zagovarjala svoboden splet, reformo avtorskih pravic in neposredno elektronsko demokracijo.
Slovenski Pirati stranko ustanavljajo ob koncu predsedniške kampanje, a to še ne pomeni, da bodo politično »zaživeli« že na današnjem ustanovnem kongresu.
»Pri uradni registraciji ni nobenega posebnega 'timinga', posebno ne v zvezi s predsedniškimi volitvami. V tem trenutku smo se pač počutili dovolj organizacijsko močne, da izvedemo ustanovitev,« pojasnjuje tiskovni predstavnik stranke Andrija Pušić.
Prav zato ne bodo podprli nobenega od predsedniških kandidatov, pač pa bodo zgolj uradno registrirali stranko in njene člane ter izvolili operativno vodstvo. Za funkcije se potegujejo javnosti relativno neznana imena – za predsednika, denimo, kandidirata zdajšnji vodja Rok Deželak in njegov izzivalec Andrej Pogačar – kar otežuje politično umestitev PSS.
»Mi smo pamži iz ospredja in ne potrebujemo stricev iz ozadja. Pri tem ne trdimo, da smo sredinska stranka, ampak nas »predalčkanje« levo-desno preprosto ne zanima. Glede posameznih vprašanj, se namreč lahko znajdemo na drugi strani tradicionalnih polov,« pojasnjuje Pušić. Prvo aktivno strankarsko kandidaturo načrtujejo na evropskih volitvah, leta 2014.
Denar za ustanovni kongres so iz lastnih žepov priskrbeli iniciatorji stranke, ki so se pred tem sestajali po ljubljanskih kavarnah.
Pirati imajo na spletnih socialnih omrežjih, ki jih uporabljajo kot glavno sredstvo internega obveščanja, široko podporo. Na Facebooku imajo 5500 simpatizerjev, na Twitterju pa jim sledi več kot 600 oseb, med drugim tudi predsednik vlade Janez Janša (SDS). Na ustanovnem kongresu vseeno pričakujejo le približno sto bodočih članov stranke.
Še daleč do resne alternative
Da slovenske Pirate pred resnim političnim udejstvovanjem čaka še veliko dela – predvsem zaradi pregovorne anemičnosti volivcev – opozarja Jernej Amon Prodnik s FDV.
Naš sogovornik se sicer strinja, da tudi pri nas obstaja kritična masa mlajšega srednjega sloja, ki jo nagovarjajo Piratske stranke po vsem svetu in jo tradicionalne stranke ne zastopajo dovolj. »Toda pri nas na spletu vsi radi anonimno izražajo mnenja, potem se pa politična aktivnost mnogih hitro konča,« meni mladi raziskovalec na področju komunikologije.
O političnem uspehu in odstotku volivcev, ki jih PSS lahko prepriča, je po Prodnikovem mnenju na tej stopnji še težko govoriti, kot se je izkazalo v tujini pa jim tudi sam največ možnosti pripisuje na evropskih volitvah.
Osredotočanje na partikularne teme, kot načrtujejo slovenski Pirati, lahko zagotovi kratkoročen uspeh, še dodaja Prodnik, a se bodo v primeru vstopa v parlament prisiljeni opredeljevati tudi do drugih tematik, kar je pogosto prvi resni preizkusni kamen vseh »novopolitičnih« strank.
»Do zdaj so se skoraj vse institucionalizirale in operacionalizirale, ideali pa so se hitro umaknili proceduralni realnosti predstavniške demokracije,« sklepa naš sogovornik.
