Štrukelj: Dosedanja pogajanja so klinično mrtva

Če bo vlada poskušala z zakonodajno močjo in večino v parlamentu še zniževati plače, bodo sindikati javne uslužbence pozvali k splošni stavki.

Objavljeno
05. december 2016 16.23
Posodobljeno
05. december 2016 16.23
Shod sindikatov pred poslopjem vlade. Branimir Štrukelj predsednik SVIZ-a. Zbrani so pozvali vlado k Ljubljana, Slovenija 9.junija 2016. [shodi,protesti,protestniki,sindikati,SVIZ,Štrukelj Branimir]
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana - Vlada bo v kratkem odgovorila na nove zahteve sindikatov javnega sektorja, ki so letvico, kaj pričakujejo, postavili precej više, kot je bila pred podpisom sporazuma z zdravniki. Glede na napovedi Desusa in SD, da njihovi poslanci ne bodo podprli intervencijskega zakona, če ne bo dogovora s sindikati, imajo ti kar nekaj manevrskega prostora.

»Po podpisu sporazuma z zdravniki so dosedanja pogajanja klinično mrtva in začenjamo teči nov krog,« je Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, napovedal ob prihodu na Gregorčičevo.

Odprava vseh varčevalnih ukrepov

Njihova pričakovanja so odprava vseh varčevalnih ukrepov do 1. januarja 2017, odprava anomalij za najslabše plačane do 31. marca 2017 in odprava meje 57. razreda za vse zdravnikom primerljive poklice. »Glede na to, kako je vlada ravnala v zadnjih treh tednih, ne vidim argumenta za vztrajanje pri varčevalnih ukrepih, ki so bili sprejeti v času najhujše krize. Med drugim je zato, ker so zdaj drugačne makroekonomske okoliščine, ponudila tudi 2. januar,« je utemeljil Štrukelj.

»Če bi vlada poskušala z zakonodajno močjo in večino v parlamentu zniževati plače, bomo javne uslužbence pozvali k splošni stavki. Navsezadnje je vladno sporočilo, tako z zdravniki kot s policisti, da je samo s stavko mogoče v tej državi kaj doseči ali kaj preprečiti,« je dejal vodja ene od pogajalskih skupin.

Odprta Pandorina skrinjica?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki vodi pogajanja na vladni strani, ni bil presenečen, da so bili sindikalisti nezadovoljni s pojasnili, ki jim jih je dala ministrica za zdravje glede zdravniškega sporazuma. »Vseeno pa sem pričakoval več kooperativnosti,« je izjavil. »Ne bom govoril o občutkih, zadeve so veliko preresne, da bi se zanašali na občutke, mislim pa, da je dogovor nujen za dobro te države in vseh nas, tudi sindikatov,« je še komentiral Koprivnikar, ki bo o novih sindikalnih stališčih obvestil vlado, ta pa bo potem odločala, kako naprej.

To mora storiti kar hitro, saj je od dogovora s sindikati odvisen proračun za leto 2017. Če se strani ne bosta mogli sporazumeti, bi se morali 1. januarja sprostiti še veljavni varčevalni ukrepi, ki skupaj znašajo 215 milijonov evrov. To je zdaj tako ali tako glavna sindikalna zahteva.

Da bi ublažili učinek odprave varčevanja pri javnih financah, bi vlada lahko predlagala, parlament pa po hitrem postopku sprejel intervencijski zakon, s katerim bi za določen odstotek znižali plače vsem uslužbencem. Vendar sta obe manjši koalicijski partnerici, Desus in SD, po parafiranju sporazuma z zdravniki napovedali, da ne bosta podprli takšnega zakona, če ne bo dogovora s sindikati. Danes je dvom o podpisu sporazuma spet izrazil prvak SD Dejan Židan, ki je zatrdil, da nobeden od podpisnikov ne ve, koliko ta stane. »SMC, ministrica in premier so odprli Pandorino skrinjico. Upam, da imajo rešitev, kako jo tudi zapreti. Zaskrbljen sem, saj je do zdaj še niso predstavili,« je skeptičen. Po njegovih besedah morajo imeti od gospodarske rasti koristi vsi, ne samo elite, torej če ima korist zdravnik, jo mora imeti tudi medicinska sestra; vztrajali bodo pri enakem pristopu do vseh v javnem sektorju. »In ne nazadnje, če je denar, da se izboljšuje stanje v javnem sektorju, potem mora biti denar tudi za izboljšanje stanja upokojencev,« je še dodal.

Na potezi bo zdaj predsednik vlade, ki je v četrtek, ko so ministri SMC preglasovali SD in Desus, dejal, da je treba doseči sporazum z javnimi uslužbenci in da umik preprosto ni mogoč; storiti je treba vse, da ne bo potreben intervencijski zakon.