Tiskane izdaje
Po navedbah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja so navedbe Kozlovičeve v nasprotju že s tistim, kar je povedala po ponedeljkovem sestanku vodstev sindikatov s predstavniki koalicijskih strank, ko je dejala, da se sindikati približujejo in da je ostalo odprtih le še nekaj malenkosti. Tako je po Štrukljevih besedah na koncu pogajanj Sviza z vlado tudi bilo. Povedal je, da so popuščali pri veliko stvareh, med drugim tako pri razredništvu in regresu kot tudi pri zvišanju plač.
Napovedal je, da bo Sviz vztrajal pri tem, da vlada sprejme tisto, kar »so se pooblaščeni vladni pogajalci pri polni zavesti dogovorili« s Svizom v ponedeljek zvečer, pa tega potem niso parafirali. »Pri tem bomo trmasti in bojeviti. Zadeva bo šla do zadnjega dne pred volitvami, če bo treba, ker se iz nas ne bodo norčevali,« je dejal Štrukelj in dodal, da so zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaradi odnosa vlade trenutno najbolj iritirana skupina javnih uslužbencev v državi. So se pa pripravljeni pogovarjati o še treh ne povsem usklajenih stvareh, ki pa po Štrukljevih besedah niso bistvene.
Glede tega, kako bodo ravnali v prihodnje, je dejal, da bodo po stavki, ki bo v sredo potekala v 11 mestih, počakali do konca marca. Če do takrat vlada ne bo sprejela tistega, o čemer so se dogovorili v ponedeljek, napovedujejo »novo, silovito stavko«, znova v Ljubljani, najverjetneje 17. aprila. Pri tem bodo po potrebi odšli tudi pred sedeže koalicijskih strank. Vladi nameravajo sicer predlagati, da pogajanja nadaljujejo že v četrtek.
Branimir Štrukelj: »Zapletlo se je po tem, ko smo se dogovorili za vse elemente stavkovnega sporazuma.« Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Stavkalo naj bi več šolnikov kot februarja
Stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju se bo po podatkih Sviza udeležilo več kot 40.000 zaposlenih iz več kot 90 odstotkov odstotkov vseh javnih vrtcev, dijaških domov in šol. V času stavke bodo pripravili shode v enajstih mestih, v Ljubljani bo shod potekal pred vlado.
Po podatkih Sviza bo v sredo stavkalo več zaposlenih kot ob začetku stavke februarja, ko je stavka zajela 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Stavki se je namreč po ponovnem glasovanju naknadno pridružilo nekaj zavodov, ki stavke v začetku niso izglasovali.
Stavkajoči se tokrat ne bodo zbrali na skupnem protestnem shodu v Ljubljani, kot so se februarja, temveč bodo območni odbori Sviza ob 12. uri pripravili protestne shode v skupno enajstih mestih po vsej Sloveniji. Shodi, ki se jih bo po ocenah Sviza udeležilo po od 500 do 2500 stavkajočih, bodo izvedeni v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Velenju, Radovljici, Kopru, Ravnah, Ptuju, Krškem in v Kranju. Na nekaterih shodih bodo podporo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju izrazili tudi župani občin.
Cerar: Razlog za neuspešen dogovor s Svizom je na sindikalni strani
Premier Miro Cerar je izrazil obžalovanje, da v ponedeljek ni bil sklenjen dogovor. »Še bolj pa obžalujem način, kako nekateri predstavniki sindikatov o tem govorijo javno, kajti gre za neresnice,« je pojasnil in dodal, da je razlog za neuspešen dogovor na sindikalni strani.
»Mislim, da bi bilo treba o tem pošteno govoriti, ne pa da se naše šolnike, vzgojitelje in tudi starše in druge zavaja s tem, da je vlada tukaj odgovorna, da je prišlo do tega kratkega stika,« je ob robu posveta zadružnikov v Portorožu dejal Cerar. Po njegovih besedah se je vlada zelo trudila, da oblikuje optimalen približevalni predlog.
»Vlada je dala dober predlog, morate pa se zavedati, da mora vlada skleniti konstruktiven sporazum z vsemi sindikati javnega sektorja, torej vsaj z večino moramo biti sporazumni,« je pojasnil. Pri tem je spomnil tudi na odgovornost sindikatov, da sodelujejo, ne pa da v tem procesu nekateri nočejo pomagati.
Dialog se mora nadaljevati
Cerar je prepričan, da morajo proces dialoga nadaljevati. »Zavzel se bom, da bomo spet sedeli za skupno mizo in da bomo na strani vlade iskali možnosti, kako le priti do sporazuma. Ni pa vse odvisno od vlade,« je pripomnil.
Kot je dejal, je zelo razočaran nad tem, kako se želi neresnično prikazati vlogo vlade v tem procesu, saj da se vlada »trudi za javne uslužbence, tako za šolnike, vzgojitelje kot za medicinske sestre, policiste in vse druge«. »In zato se bomo trudili v tej smeri še naprej, imamo pa seveda vsi skupaj javnofinančne omejitve,« je dodal.
Pri tem je spomnil, da je bila država ob njegovem prevzemu vlade leta 2014 v hudi krizi. »Zdaj smo javne finance uredili in ne bom dovolil, da jih v eni potezi zaradi tega, ker si nekateri želijo delati neke kariere, uničimo v sekundi,« je poudaril.
»Vlada bo vztrajala pri javnofinančno vzdržni politiki in hkrati naredila vse, da se nameni nekaj več, kolikor le moremo, tudi javnim uslužbencem, seveda ne tako, da bi bistveno prizadeli druge sfere države,« je še dejal.
