Superminister Turk in verska vprašanja

Štiri največje verske skupnosti v Sloveniji so ministru pojasnile svoje predloge in mnenja.

Objavljeno
12. junij 2012 15.54
18.6.2011 Ljubljana, Slovenija. Podpis skupne izjave najvecjih verskih skupnosti ob 20. obletnici samostojne Slovenije, ki jo podpisujejo ljubljanski nadskof in metropolit Anton Stres (katoliska cerkev), paroh Peran Boskovic (Srbska pravoslavna cerkev), skof Geza Ernisa (evangelicanska cerkev) in mufti Nedzad Grabus (Islamska skupnost v RS).FOTO: JURE ERZEN/Delo
K. V., Delo.si
K. V., Delo.si
Ljubljana - Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, ki je po selitvi urada za verske skupnosti pod okrilje ministrstva odgovoren za odnose z njimi, je v preteklih dneh ločeno sprejel predstavnike štirih največjih verskih skupnosti pri nas. Seznanil se je z nekaterimi njihovimi dejavnostmi, obravnavali pa so tudi nekaj perečih vprašanj, poroča STA.

Predstavniki Katoliške cerkve so na srečanju poudarili, da je sedanji zakon o verski svobodi ustrezen, zato ga »ne kaže spreminjati, razen v tistih postavkah, na katere je izrecno opozorilo ustavno sodišče«, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Minister Turk je po njihovih navedbah napovedal uskladitev zakona z ugotovitvami ustavnega sodišča. Glede razlik v ravnanju države z Rdečim križem in Karitas, na katere je opozoril predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, pa se je minister strinjal, da ni prav, da država na različen način obravnava organizacije, ki opravljajo isto humanitarno dejavnost.

Predstavniki Evangeličanske cerkve poleg enakopravne obravnave poudarjajo tudi, da verske skupnosti ne smejo biti predmet dnevne politike, navajajo na ministrstvu. Škof Geza Erniša je predstavil tudi zamisel o odprtju versko-kulturnega centra na Obali. Predlog, da bi jim Katoliška cerkev za obrede odstopila katero od svojih cerkva, je minister ocenil kot dobro gesto pomoči in sodelovanja, so zapisali. Predstavniki verske skupnosti so tudi prepričani, da jim bo letos uspelo pripraviti proslavo ob Dnevu reformacije, čeprav je država ne bo financirala. Minister jih pri izvedbi proslave podpira in dodaja, da lahko proslavo razumemo kot del domovinske vzgoje, navajajo v sporočilu.

Mufti Nedžad Grabus in drugi predstavniki Islamske skupnosti so predstavili načrte za islamski kulturni center v Ljubljani. Zaskrbljeni pa so, ker slovenska družba »še ni v celoti osvojila pomena različnosti v sodobnem svetu«. Sem sodijo tudi vprašanja zagotavljanja ustrezne šolske prehrane otrokom islamske vere in omogočanje prostega dneva učencem na dan najpomembnejših praznikov, so pojasnili na ministrstvu. Turk je med drugim zagotovil, da država ne bo ovirala gradnje islamskega centra. Glede vprašanja prehrane v šoli pa ocenjuje, da gre za »človekove pravice, ki bi jih morala država spoštovati, za kar si bo prizadeval«, pojasnjujejo na ministrstvu.

Delegacija Srbske pravoslavne cerkve pod vodstvom zagrebško-ljubljanskega metropolita Jovana Pavlovića je ministru predstavila željo po ustanovitvi nove župnije v Postojni. Prav tako si želijo, da bi ob začetku šolskega leta ministrstvo vzgojno-izobraževalne zavode opozorilo, naj ob velikih verskih praznikih spoštujejo voljo vernikov in jim omogočijo drugačno prehranjevanje oziroma olajšajo odsotnost od pouka, navajajo na ministrstvu. Turk se je po njihovih besedah zavzel za ustrezno rešitev tega vprašanja. Vprašanja odkritih grobišč in njihove dostojne obeležitve, ki so jih izpostavili, pa je minister ocenil kot dolžno pietetno dejanje, so zapisali.