Cerar ne računa na vračilo državne pomoči za NLB

Premierju se zdi zaveza o prodaji NLB, podana v zameno za odobritev državne pomoči banki, pretirana.
Objavljeno
05. marec 2018 14.50
Cerar
M. J.
M. J.

Ljubljana - Slovenija je prepozno pristopila k sanaciji bank, je pred komisijo DZ za preiskovanje bančne luknje povedal premier Miro Cerar, na vprašanje, ali smo dokapitalizacije bank preplačali, pa ni odgovoril neposredno.

Po Cerarjevem mnenju vlada za izračun ustreznosti preteklih dokapitalizacij bank ni pristojna, revizijo mora opraviti računsko sodišče, ki pa še čaka na odločitev ustavnega sodišča. Premier je bil kritičen do nekaterih potez prejšnje vlade, priznal pa je, da je bila ta v nezavidljivem položaju, bankam pa je grozil propad. »Ni bilo dobro, da smo sprejeli zaveze glede sanacije bank, kot premier želim spremeniti zavezo glede prodaje NLB, sam je ne bi sprejel,« je odgovoril na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), ob tem pa še pribil, da »če je kriza smo plen, če dobro gospodarimo smo pa partner.«

Cerar je prepričan, da »Slovenija zdaj potrebuje močno sistemsko banko pretežno v domači lasti«, vlada pa je zaradi tveganja, da bi morali davkoplačevalci plačati še 400 milijonov evrov za povračilo hrvaških tožb, lani zaustavila privatizacijo NLB, zdaj pa da išče rešitve in se pogaja z evropsko komisijo.

»Vračilo državne pomoči ni verjetno«

Na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi) ali ne bo tveganje še večje, če NLB ne bo prodana in bo evropska komisija zahtevala polno vrednost državne pomoči (1,55 milijarde evrov, op. p.) pa je Cerar odvrnil, da se vlada s pogajanji trudi, da bodo stvari šle v pravo smer in da »ta scenarij ni verjeten«. Na poslančevo vprašanje, ali podpira ustanovitev posebnega sodišča za pregon bančnega kriminala, je premier odgovoril, da »načelno da«, ob tem pa še potarnal, da je bil lokalni ravni velik odpor do reorganizacije mreže sodišč; poslanec ga je spomnil, da je bil njihov predlog že v parlamentarni proceduri, a je nato padel na pristojnem parlamentarnem odboru.

Vrtanje glede vladnih kadrov

Logarja je zanimalo tudi vladno kadrovanje nekaterih visokih državnih uslužbencev, domnevno v preteklosti povezanih z bančno luknjo. Denimo, zakaj je bil za prvega nadzornika, nato pa za predsednika uprave SDH imenovan Marko Jazbec, ki je bil prej član član uprave NLB in je tudi vodil njen kreditni odbor, ki naj bi sprejemal škodljive odločitve za davkoplačevalce. Premier je pojasnil, da proti Jazbecu ni bil sprožen noben postopek in da je bil tudi preverjen s strani ministrstva za finance, sploh pa naj bi ljudi preverjali od primera do primera, še posebej ob dejstvu, da so včasih skoraj vsi bančniki začeli delati v NLB, ki je bila največja banka.

Milijonska nagrada nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju se Cerarju zdi pretirana, »presenetilo me je, da se ji Kramar ni odrekel«, na Logarjevo vprašanje, zakaj je v svojem kabinetu zaposlil bančnika Antona Žuniča, ki je podpisal omenjeno pogodbo s Kramarjem, pa je Cerar odgovoril, da je Žuniča angažiral, ker je dober finančni strokovnjak in ga je poznal že od prej. Vprašanj o njegovem delu v Factor banki pa ni želel komentirati, češ naj to vprašajo kar Žuniča.

Pred parlamentarno komisijo bi moral pričati tudi nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, a se je opravičil.