Svet Evrope o izbrisanih dal prav državi

Ljubljana – Po odločitvi odbora ministrov Sveta Evrope za nadzor nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da je z zakonom o povračilu škode izbrisanim zadoščeno zahtevam, ki izhajajo iz pilotne sodbe v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, se problem izbrisanih očitno v celoti seli na naša sodišča.

Odločitev odbora ministrov je pravni zastopnik izbrisanih nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic označil za veliko sramoto Sveta Evrope in »dokaz za absurdnost sistema, kjer je nadzor nad izvrševanjem sodb ESČP zaupan zboru 47 ministrov držav, ki so bile s temi sodbami ESČP obsojene kot kršiteljice človekovih pravic. Predstavniki kršiteljic torej odločajo o tem, ali je ena od njih pošteno izvršila sodbo ali ne. Vsak nadaljnji komentar je tu odveč,« je dejal Krivic.

ESČP je svoje povedalo, treba ga je še slišati

Ob tem je spomnil na zadevo izpred dveh let (Ciper proti Turčiji), ko je ESČP že dalo »težko klofuto« odboru ministrov, ko si je zaradi njegove neaktivnosti sámo pridržalo pravico, da presoja, ali je država izvršila njegovo predhodno sodbo iz leta 2001.

Devet sodnikov, med njimi tudi Boštjan M. Zupančič, je k sodbi še dodatno zapisalo, da ta naznanja novo dobo v izvrševanju človekovih pravic. ESČP je svoje povedalo, treba ga je še slišati.

Zato se Krivic sprašuje, kaj bodo evropski sodniki rekli zdaj v »primeru očitnega norčevanja iz pravic izbrisanih, če bo zastopniku izbrisanih v Strasbourgu odvetniku Andrei Saccucciju (ali komu drugemu) uspelo pred sodnike ta problem spraviti še enkrat«. Vendar Krivic glede tega ni optimist, saj je sistem tak, da en sam sodnik (za zadeve iz Slovenije je to francoski) odloča o tem, katere pritožbe se sploh sprejmejo v odločanje.

Naša sodišča čaka množica odškodninskih sodb

Tako se problem izbrisanih očitno zdaj seli pred naša sodišča, ki jih čaka množica odškodninskih tožb, ki so jih izbrisani po besedah njihovega pravnega zastopnika v pričakovanju odločitve odbora ministrov doslej zadrževali. Državno pravobranilstvo je kot odvetnik države sicer do zdaj v predhodnem postopku prejelo 30 zadev, v katerih vlagatelji zahtevajo odškodnino. Po podatkih pravobranilstva so sodišča od uveljavitve zakona, to je od junija 2014 do 23. maja letos, obravnavala 60 tožb. Doslej je bilo izbrisanim po podatkih notranjega ministrstva priznanih za 23 milijonov evrov odškodnin.

Zakon o povračilu škode izbrisanim, ki je višino odškodnine omejil na 150 evrov na mesec, čaka tudi na presojo ustavnega sodišča. Kdaj bo to odločalo, ni znano, čeprav so tako vrhovni sodniki kot izbrisani prepričani, da zakon ni skladen z ustavo, ker navzgor omejuje višino odškodnine, zato nastaja izrazito nesorazmerje med dejansko škodo, ki je bila povzročena izbrisanim, in višino odškodnine.