Svetniki z vetom ustavili davek na nepremičnine

Enaka usoda je doletala še zakon o izvrševanju proračuna.

Objavljeno
20. november 2013 12.19
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana - S 27 glasovi za in 2 proti je državni svet pravkar z vetom ustavil veljavnost zakona o davku na nepremičnine.

Enaka usoda je doletala še zakon o izvrševanju proračuna (Zipro), pri katerem je bilo za veto 17 svetnikov, proti 7.

Svetnikov ni prepričalo niti, da je predstavnica vlade Mateja Vraničar napovedala popravek zakon o vrednotenju nepremičnin in financiranju občin, s katerim bi zmanjšali morebitne težave.

Kdaj bo veto razveljavljen?

»Najpozneje prihodnji teden,« je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han ta teden potrdil, da bodo koalicijski poslanci zahtevali izredno sejo državnega zbora in ponovno potrdili veljavnost davka na nepremičnine in zakona o izvrševanju proračuna, če ju državni svet danes ustavi.

Datum seje bo kot že v preteklosti odvisen tudi od ocene, kdaj koalicija lahko zagotovi najmanj 46 poslancev, da bi veto tudi razveljavili.

Julija so se zaradi razveljavljanja podobnega veta morali koalicijski poslanci vračati z dopustov na Hrvaškem. Po informacijah iz parlamenta izredne seje zanesljivo ne bo v ponedeljek ali torek prihodnji teden, ker bo predsednik državnega zbora Janko Veber (SD) takrat na obisku v Rusiji. Ni pa mogoče izključiti srede, ko bo parlament zadnji dan razpravljal in odločal na redni novembrski seji.

Obdavčenje ne bo pravično, obdavčenje bo bolj pravično

Obe glasovanji o vetu je zahtevala interesna skupina lokalnih pobudnikov. 212 županov je namreč prepričanih, kot je dejal vodja interesne skupine Milan Ozimič, da jim bo novi zakon povzročil veliko težav.

Ozimič nepremičninski davek razume kot interventni ukrep za polnjenje proračunske luknje in ne sistemsko rešitev, ki bi jo parlament moral uzakoniti po rednem postopku.

V štiridesetčlanskem svetu je sicer 22 zastopnikov občin.

Predsednik državnega sveta Mitja Bervar je, da bi pojasnil dileme, na sejo povabil finančnega ministra Uroša Čuferja, ki pa je hkrati odgovarjal na interpelacijo v državnem zboru in je nov davek pred svetniki zato branila državna sekretarka Mateja Vraničar.

Na sejo pa najprej, nekoliko presenetljivo, ni bilo koprskega župana Boris Popoviča, čeprav njegova občina ostro nasprotuje novemu davku in ga je ta teden pooblastila celo za pripravo pritožbe na ustavno sodišče, če nova obdavčitev obvelja.

Po uri in pol razprav je Popovič, ki je zaradi bolezni zadnje čase na sejah v Ljubljani pogosto manjkal, le prišel in pred glasovanjem opozoril, da bo občina ob 1,7 milijona le, ker bo zdaj državi plačevala davek za šole in vrtce, ki je bil doslej prihodek občine. Vladi je še očital, da jo zanima le, kako bi občinam in ljudem vzela denar.

Vraničarjeva je svetnikom pojasnila, da je zakon vlada, preden ga je predlagala parlamentu, v javno obravnavo poslala že junija, potekala pa je do septembra, davek pa po njeni oceni ostaja izvirni prihodek občin, čeprav bo deloma polnil tudi državni proračun, obdavčitev pa ne bo višja, kot je v drugih podobnih državah.

Predstavniki gospodarstva različno

Zakon je po oceni svetnikov celo ustavno sporen »ter ne dosega nujnega kriterija o enakopravnem položaju vseh zavezancev ter zagotovitvi enotnega in pravičnega sistema obdavčitve« in je le eden v vrsti ukrepov, s katerim država zmanjšuje razpoložljive dohodke državljanov. 

S tem zmanjšuje tudi potrošnjo, kar bo dodatno znižalo BDP in konkurenčno sposobnost gospodarstva, še posebej pa bodo prizadeti mali obrtniki in podjetniki, ki se jim bodo obremenitve povečale za 200 do 400 odstotkov.

Predlagatelji veta so opozorili še, da zakon o financiranju občin nepremičninski davek opredeljuje kot lastni davčni vir občin, z novo ureditvijo pa bo »odstopljen« vir, ki ga bo pobirala država, takšnih pa tudi po sodbi ustavnega sodišča »ni mogoče šteti za lastna sredstva občin«.

Nova obdavčitev pa bo povzročila tudi prelivanje denarja med javnimi blagajnami in bo pomenila boljši rezultat državnega proračuna, v težave pa ob občinah spravila zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, javne zavode ...

Vlada, je odgovorila Vraničarjeva, ocenjuje, da je nov davek pravičen, ker bodo bolj premožni bolj obdavčeni in zavrnila trditev, da se bo s tem davkom povišala obdavčitev gospodarstva.

Je pa bila dajatev za podjetja doslej zelo različna po občinah, poslej bo povsod enaka, izplen pa približno enak kot prej, je ocenila in dodala, da pa bo pravna varnost zavezancev poslej večja, ker bo manj možnosti za arbitrarnost lokalnih skupnosti.

Od države bodo občine dobile natančno toliko, kot so doslej zbrale z nadomestili za stavbna zemljišča, dajatvijo za urejanje gozdnih cest in obdavčitvijo premoženja večje vrednosti, je zagotovila Vraničarjeva.

Marija Lah, ki v svetu zastopa delodajalce, je bila edina, ki je napovedala nasprotovanje vetu, ker ta po njeni oceni ne bo rešil ničesar. Ocenila je, da je trditev o povišani obdavčitvi podjetij neresnična. Dodala je, da se bo povišalo plačilo le tam, kjer so bili zdaj oproščeni, denimo v Centru Ljubljane, drugod bodo pa plačila približno enaka. 

Podporo vetu pa je napovedal predstavnik delodajalcev Igor Antauer, ki je ocenil, da bodo skoraj vsi manjši gospodarski subjekti plačevali več, posamezni veliki pa tudi manj. Dodal je, da podjetniki niso krivi za prazen državni proračun.

Opozoril je na vladno trditev, da je ta davek najmanj škodljiv za gospodarstvo. Sporočilo, da vlada najmanj škoduje gospodarstvu, je zanj nesprejemljivo, pametna vlada bi morala gospodarstvu pomagati.