Tehtanje med zagovorniki varnosti in prava

Ljubljana - Prihodnji četrtek bodo poslanci obravnavali problematični zakon o tujcih. Kakšno natančno bo besedilo predpisa, ki ga sprejemajo po nujnem postopku, za zdaj še ni znano, bo pa, zaradi številnih opozoril, med drugim tudi parlamentarne zakonodajno-pravne službe, zagotovo drugačno, kot je bilo v izvirniku.


Čeprav bi predlog novele, ki je dvignila ogromno prahu, morala skozi prvo parlamentarno sito že včeraj, so si koalicijske stranke in ministrstvo za notranje zadeve vzele še tri dni časa, da jo usklajujejo. Zlasti členi, ki dajejo podlago za to, da lahko država, ob množičnem prihodu prebežnikov, »v primeru resne ogroženosti javnega reda in notranje varnosti«, sprejme ukrepe, s katerimi praktično zapre mejo, tudi prosilcem za azil, so naleteli na ostre kritike, tako med poklicanimi za varovanje človekovih pravic kot številnih pravnikov. Eden od namenov daljše priprave amandmajev pa je tudi, da novela ne bi padla niti na ustavnem sodišču niti na kaki drugi, evropski instanci.

Na spornost členov, po katerih bi policija dobila pooblastilo, da za določeno obdobje na določenem območju tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, ne dovoli vstopa, tujce, ki so vstopili nezakonito, vrne nazaj v državo, iz katere so vstopili, to pa bi veljalo tudi za tiste, ki bi izrazili namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, so predsednika vlade in državnega zbora s pismi opozorili generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørna Jagland, komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks in namestnik regionalnega direktorja Unicefa David Mcloughlin. Avtomatično vračanje ljudi, brez zagotavljanja individualne obravnave prošnje za azil ter postopkov pritožbe krši celo vrsto konvencij, svarijo tudi iz drugih organizacij. Tisti, ki zagovarjajo novelo, kot je napisana zdaj, svoja stališča utemeljujejo predvsem z dejstvom, da je Slovenija obkrožena z varnimi državami, članicami EU. In da ni mogoče dopustiti stanja, ko bi bila lahko ogrožena varnost državljanov in podsistemi države ne bi mogli več delovati.

Številne pravne pomisleke na predlog pa je izrazila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V svojem mnenju je med drugim napisala, da iz predloga ni razvidno, da bi temeljil na dovolj poglobljeni strokovni analizi, obrazložitev pa se ne opredeljuje do vseh relevantnih ustavno- in mednarodnopravnih vidikov rešitve. Tudi to mnenje je prispevalo k ponovnemu pretresanju besedila. Amandmaji bi morali biti pripravljeni že do včeraj, vendar skupnega imenovalca, ki bi bil sprejemljiv za vse, očitno še niso našli. »Koalicija je prišla do odločitve, da je zakon prezahteven in prepomemben, da bi na hitro iskali rešitve,« je komentiral poslanec SD Jan Škoberne.

Zaradi nejasne opredeljenosti bodo dikcijo, da je ukrepe za zaprtje meje mogoče sprožiti zaradi »resne grožnje za javni mir in notranjo varnost države« skoraj zagotovo zamenjali. Ena od opcij, s katerim bi jo lahko nadomestili, je, da bi se ukrepi sprožili, ko bi nastopila »velika in splošna nevarnost, zaradi katere je ogroženo organizirano življenje skupnosti v državi«.

Do torka bi torej koalicija morala priti do kompromisa med namenom ministrstva za notranje zadeve, da zagotovi varnost, in skrbjo predsednika državnega zbora Milana Brgleza po upoštevanju ustavnega in mednarodno pravnega okvirja. Ali kot so se izrazili poslanci, ki so sodelovali na pogovorih, da se išče kompromis, s katerim bodo dosegli učinkovitost postopka, skladnost z mednarodnimi pravili, spoštovanje človekovih pravic in varovanje državljanov pred izrednimi razmerami. Se pa pogledi ministrice Vesne Györkös Žnidar in predsednika parlamenta menda še niso bistveno zbližali.

Ljubljana – Ker zakon o tujcih, kot ga je predlagala vlada Mira Cerarja, krši mednarodno pravo in slovensko ustavo, saj omogoča oblastem, da odrečejo vstop v državo ljudem, ki bežijo pred nasiljem, so v Amnesty International včeraj pred državnim zborom organizirali protestni shod s sporočilom I feel človek.

Čeprav so sejo parlamentarnega odbora, na kateri bi poslanci obravnavali spremembe zakona o tujcih, včeraj tik pred zdajci prestavili, so v nevladni organizaciji kljub temu izpeljali protestni shod, na katerem je bilo slišati številna pričevanja migrantov. »Zdaj je čas, da poslanci slišijo naš glas,« so dejali v Amnesty International in opozorili, da bi Slovenija z uvedbo zakona o tujcih zaprla meje za ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Okoli sto ljudi se je tako zbralo na Trgu republike in prisluhnilo zgodbam posameznikov, ki so bili zaradi nasilja v domovinah prisiljeni zbežati, medtem ko je ploščad pred poslopjem državnega zbora varovalo okoli deset policistov.

»Jaz sem begunec, ne kriminalec,« je povedal 24-letni Zaher iz Afganistana, zdaj stanovalec v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani. Pred časom so mu na ministrstvu za notranje zadeve, kot številnim Afganistancev, ki v Sloveniji vložijo prošnjo, zavrnili azil. »Od mene zahtevajo, da živim v Kabulu, toda kako je to mogoče? Kaj ne vejo, da v Afganistanu že štirideset let padajo bombe?« je komentiral uradno odločitev. Nanjo se je pritožil in zdaj znova čaka na odločitev oblasti o njegovi prihodnosti, kot že zadnjih enajst mesecev, od kar je v Sloveniji. »Nimam karte za avtobus, ne morem v šolo, ne morem nič,« je opozoril štiriindvajsetletnik. »Kakšen sistem je to? Kaj sem naredil, da je zdaj tako? Kaj sem naredil, da me bodo potem premestili v Postojno in deportirali?«

Med pričevalci je bil tudi 46-letni Ahmad, ki je pred enim letom pribežal iz Sirije. »Vse boli. Srce, noge, glava, zobje, in tu ne pomaga azilni dom,« je dejal in se tudi on vprašal, kaj je storil narobe, da še vedno ne ve, ali bo v Sloveniji lahko ostal in ali se mu bo lahko pridružila družina. »Imam tri matere; ženo, Sirijo in Slovenijo,« je dejal oče štirih otrok in opozoril, da noče nazaj na Hrvaško, ne v Grčijo in ne v Sirijo. »Nisem Osama bin Laden, ne Daeš, jaz sem Ahmad, in všeč mi je Slovenija.« Mojca Zabukovec