Tiskane izdaje
Ljubljana - Po prepričljivi zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je pobudnik referenduma Aleš Primc v nedeljo napovedal, da bo v enem mesecu vložil svoj zakon, s katerim bi uredili pravice istospolnih parov. Pri tem ga je že prehitel nepovezani poslanec Jani Möderndorfer.
»Posegli bomo v druge zakone, ki niso bili predmet referenduma, v skladu s tem, kar se lahko naredi. Ne vidimo nobenih težav pri tem, da se uredijo socialne, premoženjske in zdravstvene zadeve,« nam je danes dejal Aleš Primc, ki bo v sodelovanju s pravniki proučil, kakšen je postopek, če je en zakonski predlog o isti materiji že vložen. Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je namreč v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o partnerski skupnosti in tudi jasno navedel razlog, zakaj se mu je tako mudilo - zdi se mu perverzno, da bi to vprašanje urejal nekdo, ki ima tako odkrito odklonilna stališča, kot jih izraža Primc. Slednjega je obtožil, da je zlorabil referendumsko vprašanje za svojo brezplačno predvolilno kampanjo in vključitev v politiko.
Möderndorferju kakopak ni uspelo v enem samem dnevu spisati celega zakona, temveč je »posvojil« zakonski predlog, ki so ga v času prejšnje vlade - ko je bil sam član koalicijske PS - pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ta osnutek je bil že dvakrat v javni obravnavi. Prvič se je ustavil lani spomladi zaradi padca vlade, drugič pa jeseni, potem ko je ZL vložila novelo ZZZDR, ki je v nedeljo padla na referendumu. Spremenil je le obrazložitev in ime - vložil je predlog zakona o partnerski zvezi, medtem ko je ministrstvo uporabljalo izraz partnerska skupnost. Vsebina je enaka in po Möderndorferjevih besedah ureja tista vprašanja, ki niso bila sporna. Ne vsebuje posvojitev otrok in ne vključuje možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo. V bistvu ureja razmerja v paru, do tretjih oseb, torej tudi otrok, pa ne.
Poslanec meni, da po spremembi 90. člena ustave moratorij, da se eno leto ne sme sprejemati zakon, ki je v nasprotju z izraženo voljo volivcev, v tem primeru ne velja, saj ureja področja, ki na referendumu niso bila sporna.
Različne poti
O podpori predlogu nepovezanega poslanca so parlamentarne stranke večinoma še zadržane, češ da ga morajo najprej proučiti. Dejstvo pa je, da se je rok za odpravo neskladja zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (Zrips) glede dedovanja, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, iztekel že leta 2013 in da so istospolno usmerjeni diskriminirani v več kot 70 področnih zakonih. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami proučila, ali je mogoče zahtevati oceno ustavnosti in zakonitosti teh predpisov.
Po besedah dr. Neže Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je za ureditev področja možnih več poti: »Lahko se obudi zakon o partnerski skupnosti, ki ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo po padcu družinskega zakonika. Pripravljen je tako, da ne našteva posameznih pravic, ampak ima generalno klavzulo, v kateri pravi, da bodo posledice partnerske skupnosti enake kot v primeru zakonske zveze, in potem odšteva pravice, ki niso predvidene, denimo posvojitev. Desnica je oporekala tudi temu zakonu, češ da se bojijo 'pandorine skrinjice', na kaj vse bi lahko sprejetje vplivalo. Tovrstni zakoni bodo izzvali enako nasprotovanje, kot sta ga družinski zakonik in novela ZZZDR.«
Razpravlja se še o treh drugih možnostih. Ena je noveliranje Zripsa tako, da bi bile naštete vse pravice, ki bi jih priznal. Kar je sprejemljivo, če bi bil zelo natančen in bi šel skozi vseh 70 predpisov. Po drugi strani je problem, da se lahko kaj izpusti, prav tako dejstvo, da se sprejemajo novi področni predpisi. Druga opcija je dodaten zakon, poleg Zripsa, narejen po podobnem principu, kot je bil zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel v številne posamezne zakone, le da bi v tem primeru zadeval pravice istospolnih parov. Tretja možnost, ki je še najmanj zaželena, pa je noveliranje vseh 70 diskriminatornih predpisov, kar bi bilo dolgotrajno, vsi ti zakoni bi morali pred državni zbor, ob tem bi se odpirali amandmaji na druge člene, ki s tem področjem niso povezani.
Odnos Aleša Primca, ki naj bi bil pripravljen odpraviti diskriminacijo, se ji zdi zelo pokroviteljski. »Posebej glede na to, kako je potekala kampanja, ki je bila polna laži, zavajanj in manipulacij. Že sama ideja, da bi nasprotna stran predstavila svoj zakon, se mi zdi popolnoma nora. Ne razumem tovrstnega profila delovanja,« je komentirala dr. Neža Kogovšek Šalamon.
