Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsakič, ko javnost pretresejo družinske tragedije, prav posebno pa takrat, ko so žrtve otroci, se odprejo razprave o ustreznosti zakonske ureditve preprečevanja nasilja v družini. Ta je končno doživela prenovo, vpleteni v pomoč žrtvam pa opozarjajo, da ne dovolj temeljito. Približno 1300 prijav, povezanih z nasiljem v družini, ki jih je lani obravnavala policija, je po prepričanju strokovnjakov, ki pomagajo žrtvam, le vrh ledene gore tega pojava pri nas. Pogrešajo sankcije za povzročitelje.
Vlada je danes sprejela novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), s katero bi tako posodobili normativno ureditev, da bo še bolj ščitila žrtve nasilja v družini ter preprečevala nadaljnje zlorabe; popravili so veliko tistih delov, ki so se v praksi od leta 2008, ko je bil sprejet prvi ZPND, izkazali za pomanjkljive ali neživljenjske.
Mnogi, ki sodelujejo pri pomoči žrtvam, opozarjajo, da se tudi z izboljšavami ohranja bistvena pomanjkljivost dosedanjega zakona, ki je iz civilne sfere in ne predvideva sankcij za kršitelje oziroma so te le denarne. Obstaja strah, da bo ZPND ostal brezzobi tiger, ki glasno opozarja, da nasilje ni sprejemljivo, vprašanje pa je, kakšen bo konkreten učinek.
Novela ZPND prinaša nekaj konkretnih novosti. Med bolj odmevnimi je zagotovo to, da prepoveduje telesno kaznovanje otrok, ki ga definira kot vsako fizično, kruto ali ponižujoče kaznovanje, oziroma vsako dejanje, namenjeno kaznovanju otrok, ki ima elemente fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja ali zanemarjanja kot vzgojne metode. Tako Odbor ZN za človekove pravice kot Svet Evrope sta Slovenijo že nekaj let redno opominjala na nedopustnost odsotnosti zakonske prepovedi.
Proti grožnjam in zalezovanju
ZPND širi opredelitev družinskih članov, in sicer do sorodnikov v stranski vrsti do četrtega kolena, oseb v partnerskem razmerju ali katerih razmerje je že prenehalo ter novih partnerjev in otrok družinskih članov. Prav tako je zdaj bolj ohlapna definicija nasilja v družini. Za fizično ali spolno nasilje šteje že grožnja s tovrstnim nasiljem. Tudi prisiljevanje v delo ali v opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja je fizično nasilje; objavljanje spolnih vsebin o žrtvi je spolno nasilje, razširjanje informacij o njej, s katerimi ji povzroči strah, je psihično nasilje. Neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana ali prelaganje obveznosti pa je opredeljeno kot ekonomsko nasilje. Vprašanja, ki se postavljajo ob tej definiciji, so, ali se bo v tem kontekstu obravnavalo tudi neplačevanje preživnine. Javni preživninski sklad izplača več kot 3800 nadomestil preživnin na mesec, ker te obveznosti ne izpolnjuje starš otroka.
V ZPND so kot novo obliko nasilja dodali zalezovanje, ki je naklepno ponavljajoče se nezaželeno vzpostavljanje stika, fizično vsiljevanje, opazovanje, ki povzroča strah, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
Razširili so nabor ukrepov sodišča za zaščito žrtve (med drugim se tudi trajanje izrečenih ukrepov podaljšuje s šest na 12 mesecev) in podrobneje uredili postopek pred sodišči. Ta bodo ob izrekanju ukrepov določila tudi denarno kazen za primer kršitve.
Žrtev bo po novem oproščena plačila sodne takse za vse postopke, ki bodo potekali po ZPND, imela bo tudi pravico do spremljevalca pri vseh postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja.
Dovolj življenjski?
Strokovnjaki v ZPND pogrešajo naslavljanje nekaterih manj vidnih problemov, denimo nasilnih mladostnikov, ki se znašajo nad svojimi starši. Lahko se jim izreče prepoved približevanja, ni pa odgovora, kam s takšnim mladoletnikom. Vse več pa je tudi nasilja, tako fizičnega kot psihičnega in ekonomskega, ki ga odrasli otroci izvajajo nad starostniki, a zelo pogosto ostaja zamolčano.
Posebno problematično pa se večini zdi odsotnost sankcij v ZPND, saj bi bile te pomembno sporočilo tako za žrtve kot povzročitelje. »Novela ZPND še vedno ne predlaga jasno opredeljenih funkcij vseh pristojnih služb in konkretnih načinov izvrševanja ukrepov, za katere bi bilo smiselno, da so usklajeni z veljavno kazensko zakonodajo. Predvideva le denarno kazen, ki se jo že dolgo časa ocenjuje kot neprimeren ukrep pri obravnavi nasilja v družini. Denarna kazen še vedno bremeni družinski proračun in ovira možnost, da se nasilje še kdaj javno naznani,« je pred kratkim opozorila Neža Miklič, predavateljica na Višji policijski šoli.
***
Svoje mnenje o tem, ali bi bilo telesno kaznovanje potrebno prepovedati z zakonom, lahko izrazite v revoltirani anketi.
