Tiskane izdaje
Ljubljana - O podražitvah sodnih taks, ki jih je vlada predlagala, da bi letno zbrali dodatnih osem milijonov evrov, odbor za pravosodje ni razpravljal.
Za razpravo, ki bi omogočila, da bi parlament takse prihodnji teden lahko podražil v paketu z rebalansom, je bilo le sedem poslancev. Točno toliko jih je bilo proti.
Pred glasovanjem je Vinko Gorenak (SDS) opozoril na pomisleke zakonodajno pravne službe (ZKP), da bi lahko bile podražitve celo ustavno sporne, še posebej pri izvršbah, kjer povišanje taks za začetek postopka in za ugovor očitno nesorazmerno odstopa od ostalih dražitev.
»Nesorazmerna omejitev pravice do izvršbe nedvomno pomeni omejitev pravice do sodnega varstva,« so zapisali parlamentarni pravniki in opozorili, da bo podražitev povzročila nesorazmerja, ko bo taksa celo bistveno presegala vrednost predmeta spora. Ker je s predpisi treba zagotoviti pravno varnost in zaupanje v pravo je ZKP predlagala ponovni premislek o rešitvah.
Del koalicije bi ublažil vladni predlog
Poslanci PS, DL in Desusa so v odboru za pravosodje sicer nameravali podražitev taks ublažiti z dopolnilom, ki bi odpravilo del pomislekov zakonodajno pravne službe in po katerem bi se takse za izvršbe povišale podobno kot druge sodne takse.
Vlada je predlagal, da bi taksa za predlog izvršbe odslej namesto 40 stala 75 evrov, enako na 75 evrov bi se podražila tudi cena za ugovor na postopek izvršbe. Izvršb je bilo lani 200.000, ugovorov 20.000. S povišanjem taks pri izvršbah bi, če število postopkov ne bi zmanjšalo, proračun zbral dodatnega najmanj 4.5 milijona evrov, je izračunala vlada. Za spodbujanje spletnega poslovanja in digitalizacije sodstva je sicer predlaga še petinski popust, če so postopki izvršb sproženi elektronsko. Taksa za elektronski predlog izvršbe bi torej stala stala 60 evrov.
Po predlogu koalicijski poslancev bi bila taksa za predlog za izvršbo in za morebiten ugovor nanj 55 evrov, s popustom za digitalno vlogo pa torej 44 evrov. Povišanje, če bo postopek sprožen elektronsko, bi bilo deset odstotno, torej podobno kot so povišanja sodnih taks, ki jih je na drugih področjih predlaga vlada.
Med podpisniki tega dopolnila ni poslancev SD. Vodja poslanske skupine te stranke Matjaž Han je, ko so v vrhu parlamenta odločali, ali dovoliti najhitrejši možni postopek zaradi nujnih potreb državnega proračuna, povedal, da se z višanjem sodnih taks niti malo ne strinja in s tem nakazal, da se v odboru za pravosodje in v državnem zboru lahko še zelo zapleta, kar se je v odboru za pravosodje z zavrnitvijo širitve dnevnega reda danes že zgodilo.
Naglemu višanju taks nasprotujejo v opoziciji, brez SD vladne stranke nimajo večine.
