Tiskane izdaje
Ljubljana - Razkritje Panamskih dokumentov o poslovanju v davčnih oazah je razvnelo tudi slovenske politike. Ti se zavzemajo za ureditev, po kateri se bo poslovalo transparentno in pošteno, in ki bo omogočala, da bo denar naših državljanov ostal v naši državi.
»Ljudi zanima, kam je poniknil denar v davčnih oazah, kam je šlo premoženje sumljivega izvora. Vladi bom te dni predlagal, da se ustanovi medresorska delovna skupina z zunanjimi strokovnjaki, ki bo za zaščito državnih interesov proučila odlivanje in skrivanje finančnega premoženja v tujini, zlasti v davčnih oazah. Zavzel se bom, da svoje delo opravi v nekaj mesecih,« je novembra 2014 za Delo povedal premier Miro Cerar. Kot je poudaril takrat, je bistveno, da analizirajo odtekanje finančnega premoženja v tujino, da ugotovijo, kako pospešiti ugotavljanje sumljivega premoženja nezakonitega izvora, in da pripravijo ukrepe, da bi gospodarstvo in državo zavarovali pred takimi tveganji. In da bi ta denar, kolikor je mogoče, zakonito dobili nazaj. »S temi zadevami se zelo manipulira, govori se o milijardah. Zavzel se bom za vse možne pravne poti, da se ugotovi, kolikšna je tu realna ocena, da se premoženje vrne in da tisti, ki so to premoženje nezakonito pridobili, za to odgovarjajo,« je dejal.
O Panamskih dokumentih tudi v DZ
V ZL so po besedah vodje poslanske skupine Luke Mesca napovedali, da bodo vložili zahtevo za nujno sejo odborov za finance in monetarno politiko ter za pravosodje, na kateri bi govorili o problematiki izogibanja davčnim obveznostim in o implikacijah afere #panamapapers v Sloveniji, piše STA.
Ukrepe proti davčnemu utajevanju in izogibanju obdavčitve prek davčnih oaz bodo v ZL predstavili v sredo, Mesec pa je današnji izjavi za medije izrazil prepričanje, da bi morala vlada sprejeti ukrepe v preprečitev davčnega izmikanja ali za sanacijo škode, ki jih takšna ravnanja prinašajo sistemu.
»Januarja sem na vlado naslovil pobudo, da angažira domače in tuje resurse in naredi vse, da čim več denarja, ki je iz Slovenije odtekel v davčne oaze, dobimo nazaj. Vlada mi je odgovorila, da je ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi ta velik problem sanirala, a zaenkrat rezultatov še ni,« pa je svoj angažma na tem področju opisal poslanec Nsi Jožef Horvat.
Mesec je izpostavil, da so proračuni evropskih držav v letu 2011 izgubili 1500 milijard evrov, kar je skoraj toliko, kot so te države v tem letu skupaj potrošile za javno zdravstvo. »Če bi ta bil ta denar zajet v davke in proračune, bi lahko v Evropi podvojili sredstva za zdravstvo,« je ponazoril.
Ukrepe mora potegniti politika, tudi slovenska, sta prepričana tako Horvat kot vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. »Tisti, ki goljufa svojo državo, mora odgovarjati,« je prepričan Han, ki pa v ta koš ne daje davčne optimizacije. »Ni prav, da se tako posluje. Čeprav to ni prepovedano, to ni moralno,« pa je prepričan vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša.
