Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji župan Radeč je bil za poslanca prvič izvoljen leta 2004, ko je bila SD tretja največja stranka. V naslednjih letih so zrasli v največjo, a je vzponu sledil padec. Objavljamo ga kot zadnjega v seriji pogovorov z vodji poslanskih skupin strank; Jože Tanko (SDS) vanj ni privolil.
Han bi moral biti prvi, a je bil pogovor preložen, ker si je pri odbojki na mivki na morju poškodoval nogo, zaradi česar še šepa.
Te dni je SD po enem od merjenj javnega mnenja čisto na vrhu, pred SDS in SMC. Je ta meritev napaka?
Mnenje ljudi, menim, da ne more biti napaka. Kot sem že povedal v preteklosti: politiki ankete spremljamo, kajti te pokažejo trend dela stranke v nekem obdobju. Dobri rezultati zadnje ankete bodo stranki pomagali predvsem pri delu na terenu. To je dobro.
Nihanja so velikanska.
Gledamo predvsem trende. V zadnjem letu in pol se redno uvrščamo na drugo, tretje, tokrat tudi na prvo mesto. To je za nas dovolj. Šele rezultati volitev pa bodo pokazali, ali stranka dobro dela ali ne.
V zadnjih dveh letih je bilo v SD veliko pretresov: odstavili so vam ministra za obrambo Janka Vebra, odstopila je podpredsednica državnega zbora Bojana Muršič, nazadnje je bila praktično izglasovana še nezaupnica ministrici za delo Anji Kopač Mrak … Kaj je najbolj bolelo?
Grenak priokus je ostal predvsem pri glasovanju o ministrici za delo. Vsebina interpelacije je bila neprava. Pri Janku Vebru je premier Cerar naredil hitro potezo, da bi si utrdil politično moč, ni pa v tem slogu nadaljeval pri drugih ministrih, ki bi si ta pristop enako ali celo veliko prej zaslužili. Odstop Muršičeve pa je bila odločitev osebne narave, s katero smo se vsi v stranki strinjali.
Vsebina interpelacije je bila neprava v kakšnem smislu?
Koroška dečka …
Franc Jurša je povedal, da so bili za razrešitev Anje Kopač Mrak, ker je SD monopolizirala kadrovanje, in ne zaradi dečkov. Ste zdaj kadrovsko bolj velikodušni?
Če je Jurša to res rekel, so bile pravilne naše trditve, da so v Desusu glasovali proti ministrici samo zaradi nekaterih kadrovskih nestrinjanj. V politiki zaradi tega ne smeš in ne moreš postaviti vlade na tnalo. Povedal sem že, da bi Desus lahko prevzel vodenje ministrstva za delo in bi lahko kadroval po svoje. Ne spomnim se, da bi Socialni demokrati kdaj spraševali, kako se kadruje, denimo, v zunanji politiki, pri veleposlanikih.
Ste v slabšem položaju, Desus ni tvegal padca vlade, tudi brez vas imajo večino ...
Da. Ampak vladati s 46 glasovi in potrjevati proračune in vse drugo bi bilo težko.
V SD je bilo precej turbulenc tudi pri vodenju. Zdelo se je, da je po odhodu Boruta Pahorja v velikih težavah. Je položaj že stabiliziran?
Dejan Židan pomeni stabilizacijo. Stranka je šla skozi demokratičen in odprt proces postavitve novega vodstva. Kot ena redkih. Zdaj smo pripravljeni na nove izzive. Verjamem, da bomo spet pridobili položaj, kakršnega si socialdemokracija v Sloveniji zasluži.
Slišati je govorice, da na kadrovanja stranke tudi vi kot vodja poslanske skupine nimate veliko vpliva.
To je res. Pa vendar se v naši stranki odkrito pogovarjamo tudi o tem. Je pa res, da je za kadrovske zadeve, ko gre za stranko, pristojen glavni tajnik, ministri pa si izberejo svojo ožjo delovno ekipo na ministrstvih. Kar pa zadeva gospodarstvo, žal kadruje SDH. Sam sem bolj za to, da politika nastavi ljudi in potem tudi stoji za njihovimi potezami, se pravi, za njihovo delo tudi odgovarja. Da se ne skriva za SDH …
So bile ob Luki Koper odločitve o menjavah le stvar SDH?
Po mojih informacijah da. Luka Koper pa se zdi, da ima neki poseben položaj. Čeprav so se stvari na videz umirile, problemi ostajajo. Ne more uprava Luke Koper, tudi če je dobra, postavljati pogojev, kdo jo bo nadziral. Nadzira lastnik. Politika pa mora dati jasen signal, kaj želi z Luko Koper. Ni mogoče en dan govoriti, da boš sprejel odločitev o koncesiji, naslednji dan pa graditi drugi tir … Premalo je jasnosti o ciljih, predvsem pa, kako jih uresničiti.
Premier Miro Cerar vam je pred počitnicami očital, da ob Luki Koper sedite v vladi in protestirate pred njo.
Predsednik vlade predvsem ni želel slišati, da je Mladi forum SD sicer sestavni del stranke, je pa tudi avtonomen, in mladim je treba pustiti misliti s svojo glavo. Če jasno povedo svoja stališča, to ne pomeni, da se z njimi vsi strinjamo. Tudi v družini imajo otroci včasih drugačne poglede kot starši, pa se jim zato ne odpovemo.
Ali to pomeni, da boste septembra, ko bo državni zbor odločal o interpelaciji proti ministru Petru Gašperšiču, ministra podprli?
Prebral sem njegov odgovor na interpelacijo in moral nam bo še pojasniti glede investicij pa tudi o načrtih za gradnjo drugega tira ... Zato bo naša poslanska skupina ministra septembra povabila na pogovor in se odločila.
Ta teden se predsednik vlade sestaja s šefom Sove Zoranom Klemenčičem. Kaj je v ozadju anonimk?
Kot politik in državljan sem zaskrbljen ob zgodbah, ki jih slišimo zadnje tedne v medijih. Če kdaj, zdaj ni čas, da bi bila tako pomembna institucija, kot je Sova, žrtev teh zgodb, ki močno načenjajo njeno kredibilnost. Predsednik vlade mora nemudoma sprejeti odločitev, ki bo zagotovila polno podporo Sovi. Ali jo bo vodil gospod Klemenčič ali Janez Novak, je drugotnega pomena. Sova pa mora nujno postati, zaradi razmer po svetu in Evropi, bolj dejavna, kot je bila doslej.
Ni nenavadno, da je šef Sove tarča obveščevalne dejavnosti svoje lastne službe?
To je katastrofa in sramota.
Kaj menite o Mateji Vraničar Erman?
Spoznal sem jo kot dobro državno sekretarko, kot deloholika. Pri treh ministrih je podpirala glavne stebre ministrstva, je na vseh njegovih ključnih pogajanjih. Če pa me sprašujete, kaj si mislim o njej kot kandidatki za ministrico za finance, bom rekel, da je še ne poznam kot političarke.
Kam jo uvrščate strankarsko?
Ker je bila državna sekretarka pri kar teh ministrih, najprej pri Francetu Križaniču, pozneje pri Urošu Čuferju in Dušanu Mramorju, si mislim, da je gospa res delavna in strokovna na svojem področju. Ne poznam pa njene politične vizije pri vodenju ministrstva. Če bo predlagana za ministrico, jo bomo o tem še spraševali.
Vlada v dobrem letu trikrat usklajuje pokojnine, popustila je pri plačah v javnem sektorju. Čakajo novega finančnega ministra glavoboli?
Vsakega ministra za finance pričaka glavobol. Problem ni le usklajevanje pokojnin in plač. Vsakokratni problem je celoten proračun. Posamične postavke teh dogovorov, ki ste jih omenili, se resda merijo v desetinah milijonov evrov. Ko pa je treba plačevati odškodnine zaradi izgubljenih sodnih sporov ali še huje, reševati banke, se najdejo milijarde v zelo kratkem času. Tako je vprašanje za finančno ministrstvo: zakaj se vse ustavi, ko je treba dati ljudem? Konsolidirali smo javne finance. Čas je, da začne finančni minister razmišljati tudi, kako bo država bolj prosperirala tako, da bomo ljudem dali več in da se bo več investiralo. Investicije v infrastrukturo prinesejo nova delovna mesta, blaginjo za državo. Če bo nov minister, ministrica Vraničar Ermanova, denimo, tako ravnala, je to dobro. Sicer bomo vsi imeli glavobol.
Stroški niso obrobni. Pokojninski sistem na leto obrne pet milijard, plače v javnem sektorju vsaj štiri milijarde. Povišanja se poznajo.
Za pokojninsko blagajno iz proračuna damo milijardo in pol, drugo pride iz prispevkov. Kar zadeva plače v javnem sektorju, pa drži. A bodimo odkriti, v letih krize smo javnemu sektorju veliko odvzeli. To pa ne pomeni, da ni mogoče tudi česa spremeniti. Morali bi nagraditi tiste, ki dobro delajo, tiste, ki manj, pa tudi opozoriti.
Prvi ste podpisali predlog spremembe ustave, da država ne bi enako financirala programa osnovne šole Alojzija Šuštarja, kar je zahtevalo ustavno sodišče. Je kakšna možnost, da si premislite, če bo rešitev predlagala vlada z zakonom?
Če bo vlada le prepisala, kar so v odločbi zapisali sodniki, si bomo težko premislili. V Sloveniji imamo dobro javno šolstvo, vsi lahko damo svoje otroke v javno šolo, starši pa jih imajo tudi možnost vpisati v šole, za katere je treba doplačati. Če kdo misli, da javna šola ni dovolj dobra, mora pač doplačati 60 ali 70 evrov. To bi radi dosegli. Če pa se bo našel kakšen kompromis, je marsikaj mogoče. Ne vztrajam pri vse ali nič pri svojem predlogu.
Ali kaj kaže na kompromis?
Za zdaj ne. Za zdaj imam občutek le, da smo zelo osamljeni.
Predlog spremembe ustave je podpisalo veliko poslancev.
Za spremembo bi potrebovali 60 glasov, v SD jih imamo le šest. Poslanska skupina SMC pa se zdi, da ima različno mnenje o tem vprašanju. Trajalo bo še kar nekaj časa, da se postopek konča.
Kaj štejete za osebni uspeh, odkar ste poslanec?
Da se nisem spremenil. Funkcija mi ni stopila v glavo. S tem sem čisto zadovoljen.
