Tiskane izdaje
V ponedeljek bo UKC Ljubljana dobil novega v. d. generalnega direktorja Andreja Baričiča. Naša največja zdravstvena ustanova ima 7800 zaposlenih, od tega 1200 zdravnikov, zdravi vsako leto okoli 900.000 bolnikov, za kar porabi okoli 445 milijonov evrov. Kaj pričakuje od Baričiča v imenu ustanovitelja (vlade) in bolnikov Tomaž Glažar, predsednik sveta ljubljanskega UKC?
Predsednik sveta UKC, torej prvi nadzornik, ste od februarja letos. Katere so po vaši oceni poglavitne notranje težave?
Glavna težava je, da se skozi poudarjanje krivde zunanjega sveta ne išče notranjih rešitev za težave, ki so v UKC. Po eni strani se ne išče stroškovno učinkovitih pristopov, na drugi strani pa je treba zagotoviti ustrezno kakovost za tisto, za kar so sredstva namenjena. Probleme vidimo skozi dve veliki aferi, ki sta naredili škodo celotnemu UKC, čeprav ni celoten UKC takšen. To sta primer zdravnika Radana in otroška srčna kirurgija.
Ta težava se vleče že nekaj let.
Ravno to je problem. Težave se vlečejo skozi daljša obdobja, a nihče ne reagira. Poslovni in strokovni direktor bosta morala sodelovati, mogoče tudi na račun kakih ustaljenih pravic, ki jih nekateri imajo. UKC ni pravilno komuniciral. Naj povem naravnost: reklo se je, ker nam ZZZS ni dal sedem milijonov, so plače, kakršne so in ne moremo tega ali onega narediti. To ne gre. V času Zujfa se je veliko reči strokovno – govorim o ekonomski stroki – delalo na tak način, kot se ne bi smelo. To se je pokazalo na intenzivnih terapijah: kar naenkrat je zmanjkalo sester. Hkrati s tem se je pojavil problem nadur. In, prvič, ni se pogledalo, kje so rezerve v hiši. Drugič, zgodba z nadurami se je vlekla v nedogled. Morate vedeti, da nadure ustrezajo tudi tistim, ki jih izvajajo. Nadure so postale socialni korektiv za prenizke plače. Govorim o sestrah, strežnicah, bolničarjih.
Toda zaradi Zujfa je treba zmanjševati število zaposlenih vsako leto za odstotek, v zdravstvu pa se povečuje število pacientov, torej obseg dela. Kako bi vi rešili ta problem?
Zmanjševanje zaposlenih se je v zdravstvu pokazalo kot popolnoma neučinkovit, neuspešen ukrep. Pri povečevanju zdravstvenih storitev ne moreš nižati števila zaposlenih. Potrebe rastejo, torej je treba zaposliti več ljudi. Ker je pri nas nadura dražja od redne zaposlitve, povzroča zmanjševanje števila zaposlenih dodatne stroške, izgube.
Ali boste predlagali, da se bo Zujf za zdravstvo v celoti spremenil?
Razlog za Zujf je bil, da nimamo ustreznega kadra, zato bomo sami kontrolirali zaposlitve. A to ne gre. Minus en odstotek zaposlenih zdravstvu ni prinesel ekonomskih koristi, ampak škodo. V direktoratu za ekonomiko bomo predlagali, da se potreba po soglasju ministra odpravi.
Ali se bo za paciente s spremembo vodstva UKC kaj spremenilo?
Na račun pozitivnega poslovanja pacienti ne smejo biti na slabšem.
Od Vrhunca ste pričakovali več tržne dejavnosti. Ali ste to nalogo dali tudi Baričiču?
Ja, a dali mu bomo nekaj časa, da bo pripravil strategijo. Svet zavoda ne zavira tržne dejavnosti. Dobro pa je treba razmisliti, kaj, da ne bo na škodo naših bolnikov.
Komu bo UKC ponujal samoplačništvo – domačim bolnikom ali tujcem?
Andrej Baričič je včeraj omenil, da bi lahko prazne operacijske dvorane lahko oddajali komu, ki bi jih želel uporabljati za tržno dejavnost, seveda po pravi ceni, za pošten denar. Ali pa, da bi tržne storitve UKC izvajal sam. Povečanje deleža tržne dejavnosti bo zmanjšal stroške javne službe. Kjer se ustrezna tržna dejavnost razvija ob javni službi, se cena javne službe še zniža. Kako, je stvar strategije. Generalno bi predvsem opozoril: ne more biti tržne dejavnosti za tiste storitve, ki so pravica osnovnega zavarovanja. Gre za storitve, ki jih košarica pravic nima ali za storitve, ki so nadstandardne. Zdaj izgubljamo denar zaradi tega, ker hodijo bolniki po nadstandardne storitve v tujino in nosijo denar tja. Storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja pa lahko ponudimo tujcem, a tako, da ne bodo prizadeti naši bolniki. Če naši hodijo na Hrvaško, zakaj ne bi mogli Hrvati hoditi sem? A UKC ni ustanova, ki je omejena na bližnjo okolico. Treba je povabiti tudi bolnike iz Afrike, Azije, Amerike.
***
Preberite tudi komentar: Vroč poletni dan
