Tožba na 439 straneh, upravni spis shranjen v sedmih škatlah

Z višjo sodnico Jasno Šegan o sodstvu in izzivih - letos se bodo osredotočili na vsebinsko reševanje tožb.
Objavljeno
09. marec 2018 19.50
Jasna Šegan,predsednica upravnega sodišča Slovenije,Ljubljana Slovenija 08.02.2018 [Portret]
Majda Vukelić
Majda Vukelić
O izzivih, ki so pred upravnim sodstvom zaradi povečanega pripada zadev, ki je po mnenju vrhovnega sodišča tak, da ga upravno sodišče trenutno ne obvladuje, smo se pogovarjali s predsednico Upravnega sodišča RS, višjo sodnico Jasno Šegan.

Upravno sodišče se je znašlo v primežu naraščanja števila nerešenih zadev. Zakaj se je to zgodilo?

Pripad zadev se je od leta 2016 skupno povečal za 1004 spore (33,8 odstotka). Višji pripad upravnih sporov se nanaša zlasti na tožbe, ki so vložene zoper odločitve Sklada RS za nasledstvo po določbah zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić. Leta 2016 je sodišče začelo in lani nadaljevalo sprejemanje tožb po tem zakonu, in sicer je leta 2016 prejelo 14 tovrstnih tožb, leta 2017 pa 975 tožb, kar predstavlja 24,5 odstotka letnega pripada v letu 2017.

Čeprav rešujete samo eno vrsto sporov, se ukvarjate z 28 različnimi pravnimi področji. Očitno morate obvladati vse: volitve, varstvo okolja, azil, varstvo konkurence, elektronske komunikacije, industrijsko lastnino. Zdi se, da drugih sodišč skorajda ne bi več potrebovali, je pa vaše delo neprimerljivo z delom drugih sodišč. Zakaj?

Upravno sodišče RS je specializirano sodišče za reševanje upravnih sporov. Gre za sodišče, ki je temeljnega pomena tako za delovanje države kot za varovanje temeljnih pravic državljanov v odnosu do nje. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Sodišča splošne pristojnosti sodijo v kazenskih, civilnih, gospodarskih in drugih sporih, ki vsekakor imajo bolj stabilno zakonodajo, s tem pa tudi večinoma ustaljeno sodno prakso. Pri sojenju v upravnem sporu pa se sodniki srečujemo z zelo različnimi materialnimi področji, ki imajo lahko tudi svoje posebne procesne določbe.

Katero pravno področje je za sodnike najzahtevnejše?

Težko bi izpostavila eno upravno-pravno področje. Vsekakor so zahtevnejši upravni spori s področja davkov pravnih oseb, varstva okolja, varstva konkurence, ukrepi finančno-zavarovalnih regulatorjev pa tudi zadeve mednarodne zaščite. Upravni spori niso iz leta v leto samo čedalje zahtevnejši, ampak tudi čedalje obsežnejši, saj je tožba velikokrat na več desetih straneh. Pred kratkim je sodišče izdalo sodbo v zadevi, v kateri je izpodbijani akt obsegal 154 strani, tožba je obsegala 439 strani, upravni spis je obsegal sedem škatel s skupaj 68 registratorji, stranke pa so vložile tudi več pripravljalnih vlog, v obsegu tudi več kot 100 strani.

Zaradi odločbe ESČP v zvezi z deviznimi vlogami varčevalcev iz drugih držav ste prejeli 1152 zahtevkov, 420 ste jih že zavrgli. Zdi se, da se lahko vse leto ukvarjate samo s temi zadevami. Kako se boste z njimi spoprijeli?

Gre za prej omenjeno sodbo v zadevi Ališić. Varčevalci Ljubljanske banke iz Zagreba in Sarajeva so imeli možnost do 31. decembra lani vlagati zahtevke. Po podatkih sklada za nasledstvo, ki o zahtevkih odloča v upravnem postopku, je bilo do 30. septembra 2017 vloženih skupaj 33.014 zahtevkov – 17.171 NLB iz Zagreba in 15.843 NLB iz Sarajeva.

Na sodišču smo ustanovili posebno službo za verifikacije deviznih vlog, v kateri so zaposleni trije strokovni sodelavci in dva člana sodnega osebja. Njihova naloga je enotno poslovanje in pomoč sodnikom pri reševanju teh sporov. Do zdaj se je sodišče ukvarjalo zlasti s formalno procesnimi vprašanji in pomanjkljivostmi (vloge v tujih jezikih, pooblaščenci za vročanje ...), zato so bile tožbe tudi že zavržene. Letos se bomo osredotočili na vsebinsko reševanje tožb. Pričakujem pa, ker tožbe še vedno prihajajo, da bo sodišču uspelo o njih odločiti do sredine leta 2019, saj bo poleg tega reševalo tudi druge upravne spore.

Pripravili ste program reševanja nerešenih zadev, na čem temelji?

Pripravila sem program reševanja nerešenih zadev za leti 2018 in 2019. Opozorila sem na kadrovsko problematiko sodišča, saj je polovica zaposlenih sodnikov starejših od 60 let, kar bo v prihodnjih letih pomenilo zamenjavo precejšnega števila sodnikov in prihod novih, ki ne bodo imeli možnosti pridobivanja izkušenj pri starejših kolegih, takšne spremembe pa lahko upočasnijo delo sodišča. Pojasnila sem, kako se bo sodišče spoprijelo s številnimi tožbami varčevalcev NLB, opozorila na že sprejeto novo zakonodajo s področja urejanja prostora in gradenj, ki se bo začela uporabljati 1. junija, kar bo brez dvoma dodatno obremenilo sodišče s povečanim številom tožb. V postopku je tudi sprememba zakonodaje s področja varstva okolja. Predlagala sem zlasti dodatne zaposlitve strokovnih sodelavcev ter dveh novih sodnikov v letu 2018 in eno novo mesto sodnika v letu 2019. Majda Vukelić