Transparentnost financiranja po slovensko

Ljubljana – Za evropsko kampanjo bi stranka smela porabiti več kot milijon, in ne le 0,7 milijona evrov, za volitve županov in svetnikov namesto 1,4 milijona več kot dva. Darila podjetij bi prepovedali, več bi dal proračun. Vse to je del reforme financiranja strank.

Ali spremembe zakonov o političnih strankah, o volilnih in referendumskih kampanjah in o evidenci volilne pravice predlagati parlamentu, bo ta teden odločala vlada.

Ko je notranji minister Gregor Virant aprila začel pripravljati spremembe, je bil glavni cilj večja transparentnost financiranja kampanj in strank. V ZDA morajo kandidati pred volitvami objaviti, katera podjetja in posamezniki so jim podarjali denar za kampanje. Enako obvezo in objavo podatkov pred evropskimi volitvami prihodnje leto je predlagala tudi evropska komisija. Virant česa podobnega ni načrtoval niti aprila.

Od transparentnosti do prepovedi

Najprej je predlagal, da bi stranke kot doslej financerje razkrile pol leta po volitvah, a bi morale navesti vse posameznike, ki so podarili več kot 1500 evrov, ne le tistih, ki so primaknili več kot 4500 evrov, kot velja zdaj. Se pa darila na rednih računih strank in za različne kampanje – prihodnje leto bodo kar tri – ne bi seštevala, kar bi naslednje leto omogočilo prikrito nakazilo v višini 6000 evrov.

Pri podjetjih je predlagal, da bi stranke morale razkriti vse donatorje. A je ta koncept transparentnosti do tega tedna dvakrat spremenil.

Najprej je vladi predlagal, da bi pravnim osebam podarjanje prepovedali, dovolili pa neprofitnim organizacijam. Ta teden je prepoved razširil še nanje. Med pomembne novosti spada, da bi računsko sodišče občasno pregledalo poslovanje strank na rednih računih, kjer za različne kampanje stranke zberejo večino denarja. Doslej so lahko revidirali le predvolilne račune.

Kolikšnemu znesku se odpovedujejo

Natančnih ocen, koliko denarja bi stranke izgubile s prepovedjo daril pravnih oseb, notranje ministrstvo ne navaja.

Po letnih poročilih strank je sedem parlamentarnih strank od posameznikov in podjetij (ločeni podatki niso dostopni) leta 2011 zbralo skupaj 914.816 evrov, lani 466.516 evrov. Razlika je posledica parlamentarnih volitev leta 2011, ko stranke bolj vneto zbirajo denar. V zameno za izgubljeni denar iz podjetij bi na račune strank preusmerili denar, ki je v državnem zboru namenjen za strokovno pomoč, izobraževanje in delo poslancev po državi.

Le za strokovno pomoč poslancem bo šlo letos 2,2 milijona evrov: za PS 678.390, za SDS 653.265 evrov. Z denarjem za strokovno pomoč bosta največji stranki dobili precej več, kot so vse stranke lani zbrale od posameznikov in podjetij. Se je pa ta denar deloma že prelival proti političnim strankam za kampanje, le da bolj prikrito.

Več manjšim, manj SDS in PS

Med novostmi, ki so ta teden pred ministri, je še, da bi drugače izračunavali mesečne proračunske dotacije strankam, s katerimi so lani dobile okoli tri milijone. Doslej se je desetina denarja delila v enakih zneskih med stranke, ki jih je volil vsaj odstotek volivcev, preostalo po rezultatu. PS in SDS sta lani dobili vsaka po 800.000 evrov, LDS 74.000 evrov.

Virant predlaga, da bi se odslej četrtina denarja delila v enakih zneskih, preostanek po rezultatu, kar bi bilo bolj v prid manjšim.

Najvišjo dovoljeno porabo za predvolilne kampanje bi reforma, ki bi po Virantovih načrtih morala obveljati z začetkom prihodnjega leta, povišala za okoli tretjino zaradi opozoril, da preostre omejitve spodbujajo prikrivanje.

S problemom, da pomemben del strank (SD, LDS, Zares in predsedniški kandidat Lojze Peterle) še pol leta po volitvah v preteklosti ni poplačal velikega dela računov za skromnejše kampanje od trenutnih omejitev, se predlagatelji ne ukvarjajo posebej.