Trije poli o noveli azilnega zakona

Mednarodna zaščita: Do vladnega predloga zelo kritični na levi in desni

čet, 11.02.2016, 20:00

Ljubljana - Kako zelo kriza s prebežniki razdvaja slovensko javnost, se je danes pokazalo tudi v državnem zboru, kjer so poslanci obravnavali novelo zakona o mednarodni zaščiti. Vlada zagovarja, da se prilagaja aktualni situaciji, za NSi in SDS je bistveno premalo ostra, za ZL in nevladne organizacije pa nedopustno restriktivna.

Prenos dveh direktiv EU v nacionalni pravni red je prvotni namen spreminjanja zakona o mednarodni zaščiti, hkrati pa namerava vlada z njim standarde mednarodne zaščite prilagoditi razmeram zaradi migracijskih tokov, tranzitne lege, ekonomskih pogojev, nepredvidljivega ravnanja sosedov, je pojasnil Andrej Špenga, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, na seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko, predzadnji stopnici pred uveljavitvijo novega zakona. V njem je, med drugim, predvideno uvajanje možnosti pospešenih obravnav na mejah, ukinitev enkratnih denarnih nadomestil ob pridobitvi statusa in denarne pomoči za zasebno nastanitev družinskih članov oseb s subsidiarno zaščito. Določa tudi, da je prošnja za azil nekoga, pri katerem je glede na okoliščine vstopa jasno, da v Slovenije vstopa iz države, ki je članica EU, obravnava kot nedopustna prošnja.

390 v 15 letih

Koalicijske stranke predlog podpirajo, do njega pa je zelo kritična opozicija, vendar z diametralno nasprotnimi argumenti. Nevladne organizacije in ZL skušajo s statistiko utemeljiti, zakaj po njihovem mnenju ni nobene potrebe po zaostrovanju pogojev za pridobitev mednarodne zaščite v Sloveniji. Država je od leta 1995 do 2015 status begunca ali subsidiarne zaščite priznala 390 ljudem, lani je bilo celo 28 odstotkov prošenj za azil manj kot leta 2014, od začetka prebežniškega vala septembra lani je 181 posameznikov zaprosilo za mednarodno zaščito, doslej so jo dali 14 med njimi. Kritični so do omejevanja dostopa do brezplačne pravne pomoči, do opredeljevanja varne države izvora in varne tranzitne države, saj se s tem ljudem, ki so v domovini preganjani zaradi osebnih okoliščin in ne prihajajo iz vojnih območij, zelo otežuje pridobitev zaščite. Opozarjajo na neustrezno obravnavo mladoletnikov brez spremstva in na to, da se Slovenija s takimi predpisi odmika od načel odgovornosti in solidarnosti, ki jim je zavezana v EU.

Uvedli bi kvote

Na drugi strani so tako v SDS kot v NSi prepričani, da bi bilo treba azilno zakonodajo bistveno bolj zaostriti, kot jo namerava vlada, saj se je treba pripraviti na to, kar se obeta in poskrbeti za varnost državljanov. Obe predlagata uvedbo kvot, koliko ljudi največ bi lahko država sprejela, status begunca bi časovno omejili in preverjali njegovo utemeljenost, prosilcem ali imetnikom statusov, ki bo storili kaznivo dejanje in prekršek z elementi nasilja pa bo odrekli gostoljublje. Pri SDS poudarjajo, da je Slovenija zadnja, ki spreminja azilno zakonodajo v EU in da so prav vse države prej znižale socialne pravice za prosilce za azil in begunce.

Odvzem premoženja nad 750 evrov

Po besedah Jerneja Vrtovca pri NSi predlagajo, kot se je izrazil, pravičen ukrep, da se, po vzoru Nemčije, Danske in Švice, prosilcem za azil in njihovim družinskim članom odvzame premoženje, ki presega 750 evrov in naj se s tem plačajo stroške bivanja v Sloveniji. NSi prav tako problematizira dikcijo združevanja družine v predlogu zakona, saj je definicija družinskega člana bistveno bolj ohlapna od sedaj veljavne in upošteva tudi širše sorodstvo.

Na obe prejšnji pobudi je dogovoril državi sekretar Andrej Špenga. Poslance je spomnil, da so oni uzakonili širšo definicijo družine, po odločitvi ustavnega sodišča, v zakonu o tujcih, za tako imenovano somalijsko deklico. Zaradi tega jo je vlada zdaj prenesla še v azilno zakonodajo.

Že v sedaj veljavnem zakonu o mednarodni zaščiti pa je določeno, da morajo tisti prosilci za azil, ki imajo denar, sami kriti stroške svoje nastanitve. Ali se to v praksi tudi počne, ni znano.

Prijavi sovražni govor