Tiskane izdaje
Ljubljana – Afera Prijatelji v stečaju, ki je sredi preteklega leta silovito udarila v javnost, je doživela svoje (pred)zadnje dejanje. Trem stečajnim sodnikom, ki so sodelovali v domnevno spornih stečajnih postopkih, bolj ali manj ni mogoče očitati ničesar.
To naj bi bilo po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah razvidno iz ocen sodniške službe, ki jih je na zahtevo predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše za tri sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani - Dido Volk, Jelko Rozman in Gregorja Collautija - izdelal personalni svet ljubljanskega višjega sodišča.
Predsednik tega sodišča Jernej Potočar nam je potrdil, da so ocene sprejete, kaj iz njih izhaja, pa nam ni povedal, saj sodniki z njimi še niso seznanjeni oziroma ocene še niso pravnomočne. Toda ni dvoma, da nobenemu od sodnikov zaradi njih (vsaj za zdaj) ne bo treba zapustiti sodniških vrst.
Je pa vse več namigov, da se bo zoper ocene - vsaj katero izmed njih - pritožil predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer so sodniki zaposleni, Anton Panjan.
Ta nam tega včeraj sicer ni potrdil, saj z ocenami in argumentacijo v njih še ni seznanjen, čeprav so bile ocene izdelane že pred nekaj tedni. Ko bo, se bo odločil, ali bo na personalni svet vrhovnega sodišča vložil pritožbo.
V Aferi Prijatelji v stečaju ni odgovornih
Afera Prijatelji v stečaju, ki je izbruhnila v drugi polovici lanskega leta in opozorila na sporne povezave med stečajnimi sodniki in stečajnimi upravitelji, dobiva končne obrise. Ti kažejo, da niti sodniki niti upravitelji niso ravnali v nasprotju s črko zakona.
Edino, kar še lahko spremeni takšno oceno, bo morebitna vložitev pritožbe na personalni svet vrhovnega sodišča, kar lahko stori predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan, torej tistega sodišča, na katerem delajo trije sodniki, ki so bili v aferi največkrat izpostavljeni in pri katerih personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani ob nedavni oceni njihovega dela po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah ni prepoznal nič takšnega, kar bi bilo lahko podlaga za negativno oceno sodniške službe. Tako afera ostaja brez epiloga.
Natančneje, za to, kar se je dogajalo med sodniki in upravitelji, ki so med seboj prijateljevali, njihove zasebne vezi pa naj bi vplivale tudi na to, koliko dela in nagrad so jim dodeljevali sodniki, ne bo nihče odgovarjal. Gre sicer za dogodke v letih 2008 in 2009, to je pred uveljavitvijo novih pravil o izbiranju stečajnih upraviteljev in določanju njihovih nagrad. V tem času so sodniki kot nadzorniki dela stečajnih upraviteljev domnevno ravnali na način, ki vzbuja številne dvome, in to tako z vidika zakonitosti njihovega ravnanja kakor tudi profesionalne sodniške etike.
Čisti kot solza (1)
Najprej je disciplinska komisija Zbornice upraviteljev Slovenije v zadnjih dneh preteklega leta ugotovila, da nobeden od šestih »prijateljskih« upraviteljev (Melita Butara, Igor Bončina, Maksimiljan Gale, Marko Drobež, Mojca Breznik in Katarina Benedik), ki jih je zbornici prijavilo takratno ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ni kršil stečajne zakonodaje in ravnal v nasprotju s profesionalno skrbnostjo.
Toda ministrstvo se proti takšni odločitvi zbornice ni pritožilo, zato se je postopek končal. Argument ministra Senka Pličaniča je bil, da bodo vse probleme, na katere je opozorila tudi ta afera, odpravili z novo insolvenčno zakonodajo. Ta bo jutri na dnevnem redu vlade, ki jo bo v državni zbor poslala po nujnem postopku.
Čisti kot solza (2)
Že decembra lani je afera dobila prvi epilog tudi znotraj sodstva. Po opravljenih službenih nadzorih nad delom treh sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča, ki jih je odredil predsednik višjega sodišča Jernej Potočar, je bilo ugotovljeno, da bi bili lahko sodniki bolj skrbni pri nadzoru nad delom stečajnih upraviteljev. Najslabšo oceno je dobila sodnica Dida Volk, ki so ji izrekli opozorilo, »da naj v primeru vodenja spora, v katerem bo kot zastopnik ali pooblaščenec nastopala njena prijateljica ali njen prijatelj, o tem razmerju posreduje sporočilo predsedniku sodišča, ki bo odločil o zahtevi za izločitev tako, da ji bo ugodil ali jo zavrnil«.
O sodnici Jelki Rozman je nadzor pokazal, da »je premalo natančno opravljala nadzor nad delom stečajnih upraviteljev«.
Nadzor nad delom Gregorja Collautija pa posebnih odstopanj od predpisov ni pokazal. Za tega sodnika velja, da se je »po pomoti« znašel med tistimi, ki so bili v tej aferi omenjeni.
